Postopno spreminjanje kulturne pokrajine v polnaravno predstavljamo na konkretnih primerih vaških zemljišč krajev Lipica na Krasu in Strmca v Pivškem podolju. Lipica spada v katastrsko občino Bazovica, Strmca pa v istoimensko katastrsko občino. Obe katastrski občini se razlikujeta ne le po naravnogeografskih razmerah, ampak tudi po družbenogeografskih.

Prispevek obravnava rast in rabo pozidanih zemljišč v podeželskih naseljih, ki so nastala po letu 1990. Za podrobno analizo so bila izbrana štiri reprezentativna naselja, povezana v dva para, ki sestavljata morfološki celoti. Med obema je zaradi različnega gospodarskega in demografskega razvoja v rabi pozidanih površin nekaj pomembnih razlik. V prvi prevladuje stanovanjska, v drugi pa industrijsko-poslovna raba.

Na obravnavanem območju se prepletajo različne dejavnosti in na njem prihajajo v stik različni akterji. Zato je vseskozi mogoče zaznavati mnoge interese posameznikov ali skupin, ki težijo bodisi k istemu cilju bodisi so si v nasprotju. Območja z visoko naravno in kulturno vrednostjo je kot stično in prehodno območje zelo zanimivo tudi z gospodarskega in infrastrukturnega vidika, zato se konflikti interesov stopnjujejo.