Raba tal se s prehajanjem zemljiških kategorij druga v drugo nenehno spreminja, kar je razvidno iz menjavanja njihovih medsebojnih razmerij. Za obravnavano območje so značilni dejavniki spreminjanja rabe tal načrtno pogozdovanje, deagrarizacija, posodabljanje pridelovalnih tehnik, uveljavitev tržne pridelave in s tem povezano opuščanje manj donosnih kmetijskih panog, kar je vzpodbudilo obsežno zaraščanje kmetijskih zemljišč.

Primarna vegetacija obravnavanega območja je gozd. Pogojena je z geografsko lego in regionalno klimo in bi bila pri nas kot gozd razvita povsod – razen na vodnih površinah, skalovju in meliščih – če vanjo ne bi posegal človek. Zaradi razmeroma velikega števila vegetacijskih tipov, smo se pri obravnavi gozdnih in grmiščnih združb omejili na območje planote Kras - matičnega Krasa. Na Vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije so prikazane še ostale združbe s širšega kraškega območja.

Ogozdovanje je spreminjanje kmetijskih zemljišč v gozd oziroma zaraščanje z gozdovi. Posebno izrazito je na zakraselih območjih zahodne Slovenije, kjer je prav gozd tista zemljiška kategorija, ki se je v zadnjem stoletju na račun krčenja kmetijsskih zemljišč površinsko daleč najbolj povečala. V 20. stoletju je prvotno načrtno pogozdovanje izpodrinilo stihijsko ogozdovanje.