Kraški svet Slovenije je z vrstami med najbogatejšimi območji Evrope in eno od “vročih” točk biotske raznovrstnosti na svetu. Zaradi opuščanja tradicionalne rabe prostora se podoba kraške pokrajine spreminja, obsežne površine se zaraščajo z gozdom, posledično pa se zmanjšuje biotska raznovrstnost. Ohranjanje pestrosti kraške pokrajine, njenih življenjskih prostorov, rastlinskih in živalskih vrst je ob sobivanju človeka možno samo s trajnostno rabo in sonaravnim gospodarjenjem.

Velik del krasa med Trstom in Postojno je bil še pred dobrimi 150 leti gola kamnita pokrajina. Paleovegetacijske raziskave okoli 7000-letne preteklosti pa so pokazale, da je nekdaj tudi na matičnem Krasu uspeval gozd, podoben tistemu, ki danes uspeva na poraslem kraškem svetu v notranjosti Slovenije. Vegetacijo, ki je uspevala v preteklosti, lahko ugotovimo iz ohranjenih fosilnih rastlinskih mikroostankov (pelod-cvetni prah) in makroostankov - lesnega oglja, semen ali plodov; večinoma iz arheoloških najdišč.

Primarna vegetacija obravnavanega območja je gozd. Pogojena je z geografsko lego in regionalno klimo in bi bila pri nas kot gozd razvita povsod – razen na vodnih površinah, skalovju in meliščih – če vanjo ne bi posegal človek. Zaradi razmeroma velikega števila vegetacijskih tipov, smo se pri obravnavi gozdnih in grmiščnih združb omejili na območje planote Kras - matičnega Krasa. Na Vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije so prikazane še ostale združbe s širšega kraškega območja.