Raba tal, še zlasti kmetijska, je v veliki meri odvisna od naravnogeografskih razmer. Obravnavano območje je naravnogeografsko izredno heterogeno, zato in tudi zaradi njegove družbenogeografske pestrosti je raba tal v posameznih pokrajinskih enotah lahko povsem različna. Prikazana raba tal je trenutno stanje v obdobju intenzivnih, z vidika rabe tal deloma tudi nasprotujočih si procesov.

Raba tal se s prehajanjem zemljiških kategorij druga v drugo nenehno spreminja, kar je razvidno iz menjavanja njihovih medsebojnih razmerij. Za obravnavano območje so značilni dejavniki spreminjanja rabe tal načrtno pogozdovanje, deagrarizacija, posodabljanje pridelovalnih tehnik, uveljavitev tržne pridelave in s tem povezano opuščanje manj donosnih kmetijskih panog, kar je vzpodbudilo obsežno zaraščanje kmetijskih zemljišč.

Ogozdovanje je spreminjanje kmetijskih zemljišč v gozd oziroma zaraščanje z gozdovi. Posebno izrazito je na zakraselih območjih zahodne Slovenije, kjer je prav gozd tista zemljiška kategorija, ki se je v zadnjem stoletju na račun krčenja kmetijsskih zemljišč površinsko daleč najbolj povečala. V 20. stoletju je prvotno načrtno pogozdovanje izpodrinilo stihijsko ogozdovanje.