Z razmerji med zemljiškimi kategorijami (njive, sadovnjaki, vinogradi, travinje – skupaj pašniki in travniki, gozdovi, pozidano, drugo) lahko ugotovimo, kako ugodne so naravne razmere za kmetijstvo in poselitev, prevladujočo kmetijsko usmerjenost, pa tudi splošne značilnosti družbenega in gospodarskega razvoja v določeni pokrajini.

Raba tal se s prehajanjem zemljiških kategorij druga v drugo nenehno spreminja, kar je razvidno iz menjavanja njihovih medsebojnih razmerij. Za obravnavano območje so značilni dejavniki spreminjanja rabe tal načrtno pogozdovanje, deagrarizacija, posodabljanje pridelovalnih tehnik, uveljavitev tržne pridelave in s tem povezano opuščanje manj donosnih kmetijskih panog, kar je vzpodbudilo obsežno zaraščanje kmetijskih zemljišč.

Postopno spreminjanje kulturne pokrajine v polnaravno predstavljamo na konkretnih primerih vaških zemljišč krajev Lipica na Krasu in Strmca v Pivškem podolju. Lipica spada v katastrsko občino Bazovica, Strmca pa v istoimensko katastrsko občino. Obe katastrski občini se razlikujeta ne le po naravnogeografskih razmerah, ampak tudi po družbenogeografskih.