Območje Lipice se od nekdaj razlikuje od pokrajine v okolici. V preteklosti je bilo zelena oaza sredi sicer golega območja, zdaj pa je kultiviran "otok" v zaraščajočem se kraškem okolju. Kmetijska in gozdna zemljišča sicer niso opazneje spremenila videza, vendar pa njihova raba ni več namenjena kmetijstvu oziroma gozdarstvu, pač pa zlasti rekreaciji Tovrsten primer spreminjanja rabe tal lahko označimo za mehko urbanizacijo.

Analiza katastrskega načrta franciscejskega katastra za območje Lipice iz leta 1822 je pokazala, da je bil gozd že v prvi polovici 19. stoletja dokaj obsežen glede na takratne razmere na Krasu. Zavzemal je kar 57 % vaškega ozemlja, skoraj štirikrat več od povprečja za Kras. Vzrok za takšno stanje gre iskati v potrebah kobilarne. Pašniki so pokrivali 40 % vaškega ozemlja. Skromne njive so bile le na dnu nekaterih vrtač in so skupaj zavzemale le 0,6 % celotnega območja. Še malo manj je bilo travnikov, ki so bili vezani na vrtače v obsežnem pasu skupnih pašnikov ob cesti Lokev–Bazovica.

Zdajšnja dejanska raba tal, preučena na podlagi letalskih posnetkov, kaže precejšnje spremembe. Najbolj opazno je, da se je povečal delež gozda, zmanjšal pa delež pašnikov, ki so v različni fazi zaraščanja. Kar 5,5 % vaškega ozemlja zavzema igrišče za golf.

Strmca s poljem v uravnani kotlinici je še v mejah Pivškega podolja, pripadajoča zemljišča na pobočju severno nad naseljem pa so že na območju visoke kraške planote Hrušice. Dejansko je celotno območje dvignjeno nad Pivško podolje in se imenuje Podgora.

Franciscejski katastrski načrt iz prve polovice 19. stoletja je razkril, da je bila raba tal izrazito prilagojena reliefnim razmeram. Sredi kotlinice je nastalo naselje in okrog njega so bili zasajeni kmečki sadovnjaki. Njive so zavzemale domala celoten preostali uravnani del kotlinice, le na robovih so vile ozke travniške parcele. Po strmem pobočju severno od naselja so se v smeri vzhod – zahod raztezali skupni pašniki. V vršnem, manj strmem delu pobočja so gozdove izkrčili za senožeti. Najbolj strm del pobočja med pašniki in senožetmi je preraščal gozd. Na močno zakraselem območju Bukovca južno od naselja je bil gozd tudi v času največjega obsega kmetijskih zemljišč.

Tudi sodobna raba tal je prilagojena reliefu. Glavnina kmetijskih zemljišč je še vedno v kotlinici, le da so nekdanje njive v okolici naselja zamenjali travniki. Nekdanje skupne pašnike je prerasel gozd, zanimivo pa je, da se senožeti na vršnem delu pobočja ohranjajo v skoraj v nespremenjenem obsegu. V zadnjih letih je vendarle mogoče opaziti, da se gozdni rob pomika navzgor tudi na tem območju.

Avtor
Franci Petek