Ogozdovanje je spreminjanje kmetijskih zemljišč v gozd oziroma zaraščanje z gozdovi. Posebno izrazito je na zakraselih območjih zahodne Slovenije, kjer je prav gozd tista zemljiška kategorija, ki se je v zadnjem stoletju na račun krčenja kmetijsskih zemljišč površinsko daleč najbolj povečala. V 20. stoletju je prvotno načrtno pogozdovanje izpodrinilo stihijsko ogozdovanje.

Skupna zemljišča so bila skupna lastnina soseske, ki kot posebna oblika posestnih odnosov sega še v dobo plemenske ureditve. Za skupno zemljišče je sopomenka gmajna, za sosesko pa srenja. V 19. stoletju se je za sosesko uveljavil izraz agrarna skupnost. Na obravnavanem območju se pravica na skupnih zemljiščih imenuje jus in je navezana na najstarejše kmetije.

Kmetijska raba tal v vrtačah je najstarejši in z zornega kota človeka najbolj sonaraven poseg v vrtačah. Spreminjanje rabe tal v vrtačah je posledica tako družbenih kot naravnih sprememb v pokrajini. Po 2. svetovni vojni se je s priseljevanjem in z zmanjševanjem pomena kmetijstva odnos prebivalcev do logaške pokrajine precej poslabšal in povzročil njeno razvrednotenje.