Z razmerji med zemljiškimi kategorijami (njive, sadovnjaki, vinogradi, travinje – skupaj pašniki in travniki, gozdovi, pozidano, drugo) lahko ugotovimo, kako ugodne so naravne razmere za kmetijstvo in poselitev, prevladujočo kmetijsko usmerjenost, pa tudi splošne značilnosti družbenega in gospodarskega razvoja v določeni pokrajini.

Raba tal, še zlasti kmetijska, je v veliki meri odvisna od naravnogeografskih razmer. Obravnavano območje je naravnogeografsko izredno heterogeno, zato in tudi zaradi njegove družbenogeografske pestrosti je raba tal v posameznih pokrajinskih enotah lahko povsem različna. Prikazana raba tal je trenutno stanje v obdobju intenzivnih, z vidika rabe tal deloma tudi nasprotujočih si procesov.

Raba tal se s prehajanjem zemljiških kategorij druga v drugo nenehno spreminja, kar je razvidno iz menjavanja njihovih medsebojnih razmerij. Za obravnavano območje so značilni dejavniki spreminjanja rabe tal načrtno pogozdovanje, deagrarizacija, posodabljanje pridelovalnih tehnik, uveljavitev tržne pridelave in s tem povezano opuščanje manj donosnih kmetijskih panog, kar je vzpodbudilo obsežno zaraščanje kmetijskih zemljišč.