Primer območij naselij Križ–Šepulje in Podskrajnik–Zelše
Naravnopokrajinske značilnosti izbranih območij naselij so različne. Križ in Šepulje ležita na nizki sredozemski planoti Kras, Podskrajnik in Zelše pa na robu Cerkniškega polja v kraškem Notranjskem podolju. Oba para naselij se razlikujeta tudi v značilnostih tlorisa in obliki hiše. Križ in Šepulje sta glede na prvotni tloris značilni gručasti naselji kraškega tipa. Značilno zanj je, da so objekti združeni v skupine ali stavbne otoke, cestno omrežje je zelo razvejeno in gosto, tako da stavbe omejujejo prometnice. Gručasti naselji sta tudi Zelše in Podskrajnik, vendar s samostojno stoječimi objekti, razporejenimi vzdolž glavne prometnice.
Križ in Šepulje sta bolj kompaktni naselji, saj je 54 % njunega poseljenega ozemlja strnjeno pozidanih, 46 % pa ga je pozidanega razpršeno. V primeru Podskrajnika in Zelš je strnjeno pozidanega le 33 % poseljenega ozemlja, kar 67% pa ga je pozidanega razpršeno. 88 % pozidanih zemljišč v Križu in Šepuljah je v strnjeno poseljenem predelu, v Podskrajniku in Zelšah pa je ta delež bistveno manjši, le 49 %. To gre pripisati zlasti širjenju površine na novo nastajajočih proizvodnih in storitvenih dejavnosti zunaj strnjenega območja Zelš.
Oba para naselij sta v neposredni soseščini lokalnih urbanih središč Sežane oziroma Cerknice. Družbenogospodarski in demografski razvoj se v obeh primerih precej razlikujeta. Križ in Šepulje spadata v suburbano cono Sežane, kjer je zaposlena tudi večina njunega delovno aktivnega prebivalstva. Zaradi priseljevanja se je njuno prebivalstvo med popisoma v letih 1991 in 2002 s 438 povečalo na 580 oseb ali za 32 %. Prebivalstveni razvoj Podskrajnika in Zelš je zmernejši; med zadnjima popisoma se je število njunih prebivalcev povečalo s 126 na 140 ali za 11 %. Naselji sta v neposredni bližini Cerknice, a se že v preteklih desetletjih iz mesta navzven niso širile stanovanjske soseske, pač pa le poslovne in proizvodne cone.
Da sta Križ in Šepulje predvsem stanovanjski naselji, kaže podatek, da stanovanjske površine obsegajo kar 81 % od vseh pozidanih zemljišč. Mešana stanovanjsko-nestanovanjska poselitvena raba (8 %) prevladuje na območju strnjene poselitve. Nanjo so večinoma vezane storitvene dejavnosti. Nestanovanjska poselitvena raba (11 %) v veliki meri odpade na mesnopredelovalni obrat podjetja Kras v Šepuljah. Gospodarski in urbanistični razvoj Podskrajnika in Zelš se odraža tudi v rabi pozidanih zemljišč. Kar 90 % je nestanovanjskih, predvsem poslovnih, 9 % je stanovanjskih, mešanih stanovanjsko-nestanovanjskih pa je le odstotek.
Po letu 1992 je za izbrana naselja v primerjavi z večino slovenskih podeželskih naselij značilna velika dinamika širjenja pozidanih zemljišč. V Križu in Šepuljah so se med letoma 1992 do 2005 pozidana zemljišča povečala za skoraj 4 ha ali 22 %. Povečale so se predvsem stanovanjske površine, v obdobju med letoma 1992 in 1998 pa tudi nestanovanjske, zlasti proizvodne. Med prvo in drugo polovico obravnavanega obdobja je mogoče zaznati izrazito razliko v dinamiki nastajanja novogradenj. Do leta 1998 je srednja letna stopnja rasti pozidanih zemljišč je znašala kar dobre 3 %, v zadnjih letih pa je postala skoraj zanemarljiva, vsega 0,2 %.
V Podskrajniku in Zelšah je bila rast pozidanih zemljišč v zadnjih petnajstih letih še bolj skokovita, zlasti zaradi gradnje novih poslovnih in proizvodnih objektov. Skupna površina pozidanih zemljišč se je podvojila in s 178 na narasla na 355 ha. Srednja letna stopnja rasti pozidanih zemljišč v obdobju 1992 do 2007 je znašala slabih 5 %, za nestanovanjske površine pa kar 5,4 %. Stanovanjska gradnja je skromna. V petnajstih letih je nastalo samo 2200 m2 novih stanovanjskih površin, predvsem v preteklem desetletju.
Avtorja
Maja Topole in Peter Repolusk
