Kmetijska raba tal v vrtačah je najstarejši in z zornega kota človeka najbolj sonaraven poseg v vrtačah. Spreminjanje rabe tal v vrtačah je posledica tako družbenih kot naravnih sprememb v pokrajini. Po 2. svetovni vojni se je s priseljevanjem in z zmanjševanjem pomena kmetijstva odnos prebivalcev do logaške pokrajine precej poslabšal in povzročil njeno razvrednotenje.

Na obravnavanem območju se prepletajo različne dejavnosti in na njem prihajajo v stik različni akterji. Zato je vseskozi mogoče zaznavati mnoge interese posameznikov ali skupin, ki težijo bodisi k istemu cilju bodisi so si v nasprotju. Območja z visoko naravno in kulturno vrednostjo je kot stično in prehodno območje zelo zanimivo tudi z gospodarskega in infrastrukturnega vidika, zato se konflikti interesov stopnjujejo.