Kras
Spremembe rabe tal v vrtačah

Primer Logatca

Na krasu so bila v preteklosti vsa zemljišča, kjer je bilo vsaj malo prsti, prilagojena za kmetijsko rabo. Na dnu vrtač, kjer je prst debelejša in rodovitnejša, kakor na kamniti okolici, so bili zato pogosti vrtovi, njive in travniki, v manj rodovitni okolici pa so prevladovali pašniki. Preučevali smo del katastrske občine Dolenji Logatec, kjer so na dnu in obrobju kraškega polja na apnencu, dolomitu ter holocenskih nanosih rek in potokov nastale številne vrtače.

Za določanje sprememb rabe tal v vrtačah oziroma na območjih vrtač smo najprej določili število vseh vrtač. Analizirali smo skupno število vidnih vrtač po Franciscejskem katastru (v nadaljevanju kataster) za leto 1823, na črnobelih letalskih posnetkih za leto 1944 in barvnih digitalnih ortofoto načrtih (DOF) za leto 2005. Rezultate smo preverili in dopolnili še z analizo plastnic in vrtač na temeljnem topografskem načrtu (TTN) v merilu 1 : 5000 iz leta 1975 in s tem zbirko obogatili s še 71 vrtačami. Skupno število vrtač znaša 868, a le 75 lokacij vrtač je prepoznanih v vseh treh časovnih obdobjih. Z kombinacijo izbranih interpretacijskih metod smo v katastru (leto 1823) določili 605 vrtač, na letalskem posnetku (leto 1944) 572 in na DOF-u (leto 2005) le 97. To nazorno nakazuje zmanjševanje števila vrtač, kar je posledica dolgotrajnega procesa zasipavanja vrtač in njihove trajne degradacije.

Za območje vseh 868 ohranjenih ali zasutih vrtač smo določili rabo tal v vrtači oziroma pokrovnost tal na območju zasute vrtače. Zaradi medsebojne primerljivosti podatkov iz različnih obdobij, smo rabo tal razdelili v pet glavnih kategorij: njive in vrtovi, travniki, pašniki z drevjem, gozd ter pozidana in sorodna zemljišča.

Leta 1823 je bilo kmetijstvo tradicionalno in ekstenzivno, zato so bile takrat najštevilčnejše njivske vrtače (332). Zaradi zmanjševanja vloge kmetijske dejavnosti in širjenja pozidanih zemljišč se je njihovo število sčasoma krčilo. Njivske vrtače so bile v neposredni okolici naselja in so predstavljale pomemben vir rodovitne zemlje za oskrbo prebivalstva z vrtninami in poljščinami. Sicer pa so po katastru iz leta 1823 v vrtačah prevladovali travniki. V celoti so poraščali 51 % (445) vrtač. Travniške vrtače so omogočale preskrbo s krmo za večinoma živinorejsko usmerjeno logaško kmetijstvo.

Precej manjše je bilo število vrtač s pašniki z drevjem (77). Ta podatek potrjuje tedanji pomen vrtač za poljedelsko donosnejše oblike zemljiške rabe (njive in travniki). Obsežnejši pašniki so bile le v vrtačah ob robu gozda in še zlasti na površju okrog vrtač. Na sliki 1, kjer je nekaj vrtač okrog naselja označenih kot pašniki z drevjem, gre predvsem za sadovnjake. Tri vrtače so poraščene z gozdom, medtem ko je 11 vrtač pozidanih. Za 263 vrtač, ki ob analizi katastra niso bile določene, težko rečemo, da so bile takrat že zasute, saj metodologija razpoznavanja vrtač iz katastra temelji na specifični parcelaciji vrtač in ne na interpretaciji slike tako kot za leti 1944 in 2005.

Poglavitne spremembe v rabi vrtač med leti 1823 in 1944 so nastale zaradi izgradnje Južne železnice, ki je močno zaznamovala razvoj Logatca. »Železnica ni spremenila podobe logaškega življenja samo zaradi upadanja furmanstva in vsega, kar je bilo povezano z njim, pač pa je prinašala tudi druge novosti. Leta 1870 je začel trgovec Tollazzi kupovati moko v Banatu in jo prodajati v Logatcu. Tako kmetom ni bilo več treba sejati rži za domače potrebe, saj zemlja in podnebje žitom na Logaškem nista bila naklonjena. Njive so spremenili v travnike in se še bolj ukvarjali z živinorejo (Švajncer 2004)«. To je veljalo tudi za njive v vrtačah. Leto 1944 je bilo že tretje leto vojne kalvarije, ko se je zmanjšala razpoložljiva delovna sila za obdelovanje njiv in košnjo travnikov. Tudi zaradi tega se je število njiv v vrtačah zmanjšalo na 98 (le 9 zasutih), na račun 467 travnikov (65 zasutih) in pašnikov z drevjem (158 zasutih). Število vrtač z gozdom se je povečalo na 84 (79 zasutih).

V letu 2005 so na območjih vrtač že prevladovala pozidana zemljišča, ki so "pogoltnila" že 314 vrtač. 294 vrtač jih je v celoti pozidanih, 23 pa delno ohranjenih, saj so na robu pozidane s stavbami ali jih cesta oziroma železnica samo delno prečita. Velik del pozidanih zemljišč je posledica širjenja obrtno-industrijske cone. Le 10 vrtač s travniki je v celoti ohranjenih, večina (289) pa je izravnanih v zdaj ravne, strojni obdelavi prilagojene okoliške travnike. Njive in vrtovi so bili na območju 75 vrtač, od tega 53 zasutih in 22 ohranjenih. Med letoma 1823 in 1944 se je na račun zmanjšanja njiv povečalo število pašnikov, a je do leta 2005 močno nazadovalo zaradi ukinjanja pašne živinoreje in zaraščanja. Gozd je poraščal 32 ohranjenih in 108 zasutih vrtač. Število z gozdom poraščenih vrtač se je zaradi zaraščanja travnikov in pašnikov izrazito povečalo.

Avtorica
Mateja Breg

Območje turistično usmerjene Lipice je kultiviran »otok« sredi sicer zaraščajoče se kraške okolice. Foto: M. Lenarčič.
Območje turistično usmerjene Lipice je kultiviran »otok« sredi sicer zaraščajoče se kraške okolice. Foto: M. Lenarčič.
Strmca je gručasto naselje v neizrazitem podolju severno nad Postojnsko kotlino, pod obronki kraške planote Hrušice. Foto: I. Maher, arhiv GIAM  ZRC SAZU.
Strmca je gručasto naselje v neizrazitem podolju severno nad Postojnsko kotlino, pod obronki kraške planote Hrušice. Foto: I. Maher, arhiv GIAM ZRC SAZU.


Interaktivni zemljevid