Delovni sklop na obravnavanem območju kraških in flišnih pokrajin obravnava rabo tal. S tem izrazom v geografiji opredeljujemo človekovo delovanje v pokrajini v najširšem pomenu, poleg tega je raba tal največkrat prilagojena naravnim razmeram. Z razmerji med zemljiškimi kategorijami (njive, sadovnjaki, vinogradi, travinje – skupaj pašniki in travniki, gozdovi, pozidano, drugo) lahko ugotovimo, kako ugodne so naravne razmere za kmetijstvo in poselitev, prevladujočo kmetijsko usmerjenost, pa tudi splošne značilnosti družbenega in gospodarskega razvoja v določeni pokrajini. Na obravnavanem območju je značilna močna prevlada gozda, ki porašča kar 70 % celotnega ozemlja, aktivnih kmetijskih zemljišč pa je samo 25 %. V primerjavi s celotno Slovenijo je gozdov za šestino več, kmetijskih zemljišč pa za skoraj polovico manj. Znotraj obravnavanega območja so v rabi tal precejšne razlike in zato lahko govorimo o geografsko heterogenem območju. Morda najbolj očitna je dokaj ostra meja uspevanja vinogradov, ki so omejeni na Kras in Vipavsko dolino. Zaradi tega in zastopanosti drugih kategorij obdelovalnih zemljišč imata ti dve pokrajini znotraj obravnavanega območja podpovprečen delež gozdov, ostale pokrajine pa praviloma nadpovprečnega. O pokrajinskih procesih še več povedo spremembe rabe tal. V prvi polovici 19. stoletja, ko je bilo na območju Slovenije največ kmetijskih zemljišč, je gozd preraščal le tretjino obravnavanega območja. Že takrat pa so po gozdnatosti izstopali Trnovski gozd, Nanos, Hrušica, Javorniki, Snežnik in Menešija. Zlasti na Krasu in v Pivškem podolju so takrat močno prevladovali travniki in pašniki.

Temeljna raziskovalna vprašanja:

• Kakšna so bila na obravnavanem območju razmerja med temeljnimi zemljiškimi kategorijami (njive, sadovnjaki, vinogradi, travinje, gozdovi, pozidano, drugo) v preteklosti in kakšna so v sodobnosti?
• Kakšni sta smer sprememb rabe tal (ogozdovanje, ozelenjevanje, intenzifikacija, urbanizacija) in njena intenzivnost (močna, zmerna, šibka)?
• Kje so spremembe rabe tal najmanj in kje najbolj očitne, s čimer lahko opredelimo kakovost struktur (naravnih, tradicionalnih, zgodovinskih, sodobnih) kulturne pokrajine?
• Kako lahko poglavitne ugotovitve uporabimo v prostorskem načrtovanju  obravnavanega območja in usmerjanju življenja v njem?

Struktura delovne skupine 

Vodji: Franci Petek in Drago Kladnik

Sodelujoči na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU: Mateja Breg, Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Janez Nared, Drago Perko, Peter Repolusk, Aleš Smrekar, Maja Toplole, Mimi Urbanc