Skupna zemljišča so bila skupna lastnina soseske, ki kot posebna oblika posestnih odnosov sega še v dobo plemenske ureditve. Za skupno zemljišče je sopomenka gmajna, za sosesko pa srenja. V 19. stoletju se je za sosesko uveljavil izraz agrarna skupnost. Na obravnavanem območju se pravica na skupnih zemljiščih imenuje jus in je navezana na najstarejše kmetije.

Kmetijska raba tal v vrtačah je najstarejši in z zornega kota človeka najbolj sonaraven poseg v vrtačah. Spreminjanje rabe tal v vrtačah je posledica tako družbenih kot naravnih sprememb v pokrajini. Po 2. svetovni vojni se je s priseljevanjem in z zmanjševanjem pomena kmetijstva odnos prebivalcev do logaške pokrajine precej poslabšal in povzročil njeno razvrednotenje.

Postopno spreminjanje kulturne pokrajine v polnaravno predstavljamo na konkretnih primerih vaških zemljišč krajev Lipica na Krasu in Strmca v Pivškem podolju. Lipica spada v katastrsko občino Bazovica, Strmca pa v istoimensko katastrsko občino. Obe katastrski občini se razlikujeta ne le po naravnogeografskih razmerah, ampak tudi po družbenogeografskih.