Kraški svet Slovenije je z vrstami med najbogatejšimi območji Evrope in eno od “vročih” točk biotske raznovrstnosti na svetu. Zaradi opuščanja tradicionalne rabe prostora se podoba kraške pokrajine spreminja, obsežne površine se zaraščajo z gozdom, posledično pa se zmanjšuje biotska raznovrstnost. Ohranjanje pestrosti kraške pokrajine, njenih življenjskih prostorov, rastlinskih in živalskih vrst je ob sobivanju človeka možno samo s trajnostno rabo in sonaravnim gospodarjenjem.

Primarna vegetacija obravnavanega območja je gozd. Pogojena je z geografsko lego in regionalno klimo in bi bila pri nas kot gozd razvita povsod – razen na vodnih površinah, skalovju in meliščih – če vanjo ne bi posegal človek. Zaradi razmeroma velikega števila vegetacijskih tipov, smo se pri obravnavi gozdnih in grmiščnih združb omejili na območje planote Kras - matičnega Krasa. Na Vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije so prikazane še ostale združbe s širšega kraškega območja.

Travišča na Krasu in sosednjih kraških območjih so nastala zaradi delovanja človeka, ki je s sekanjem, požiganjem krčil gozdove. Na globljih tleh so kmetje skozi daljše obdobje, ko so odstranjevali površinsko kamenje in ga zlagali v suhozide ali kopaste kupe, oblikovali travnike in jih vzdrževali z redno košnjo. Na plitvejših in kamnitih tleh so nastali obsežni pašniki, ki so še pred nekaj desetletji pokrivali neprimerno večje površine kot danes. Zaradi opuščanja paše in košnje se je pričelo zaraščanje, zato so sedaj marsikje ponovno sklenjena grmišča ali gozdni sestoji.