Biologi pri obravnavanju vegetacije pogosto uporabljamo pojem rastlinska združba. Rastlinska združba je rastlinska skupnost, ki se v bolj ali manj podobni kvalitativni in kvantitativni floristični sestavi ponavlja. Pogojujejo jo določena kombinacija ekoloških razmer in geografskega položaja.

Značilne gozdne združbe Krasa

• Združba hrasta gradna in jesenske vilovine (Seslerio-Quercetum petreae) se pojavlja na globljih tleh na flišni matični podlagi, občasno tudi na jerovici. To so gospodarsko najboljši gozdovi na tem območju.
• Združba črnega gabra in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae) je sekundarna gozdna združba, ki je nastala z devastacijo in je dolgotrajna prehodna oblika v nizu razvoja od negozdnih površin (npr. pašnikov) do potencialne naravne združbe puhastega hrasta in črnega gabra.
• Združba puhastega hrasta in črnega gabra (Ostryo carpinifoliae-Quercetum pubescentis) je klimoconalna združba submediteranskega območja, na Krasu je razmeroma pogostna, najdemo jo na različnih legah in nagibih na karbonatni podlagi. Zaradi opuščanja poljedelstva in manjšega ekonomskega pritiska na gozd, se vegetacija pospešeno razvija proti tej združbi.
  
  

Grmiščne združbe Krasa

• Združba leske in pomladanskega zvončka (Galantho nivalis-Coryletum avellanae) se pojavlja na globljih, bolj razvitih tleh okoli vrtač ali med travišči. V grmovni plasti poleg leske dominirajo rešeljika (Prunus mahaleb), črni trn (Prunus spinosa), rumeni dren (Cornus mas) in navadni šipek (Rosa canina).
• Združbo rdečega drena in malega jesena (Fraxino orni-Cornetum hungaricae) najdemo na karbonatni in nekarbonatni matični podlagi. To so skoraj monodominantni sestoji, ki jih gradi podvrsta rdečega drena (Cornus sanguinea subsp. hungarica).
• Združba rešeljike in naskalne krhlike (Frangulo rupestris-Prunetum mahaleb) je tipična združba, ki se razvije na kamenju, ki ga ljudje nalagajo na mejni prostor med travišči. Prav tako pa združbo najdemo na drugih skalovitih rastiščih.
• Združba kaline in brestovolistne robide (Rubo ulmifolii-Ligustretum) je tipična združba hranilno bogatih rastišč na apneni matični podlagi in se pogosto se razvije okoli njiv, kjer ljudje odlagajo odpadke, zaradi česar so tla bogata s hranili (evtrofna).
• Združba s črnim trnom Prunus spinosa community je degradacija zgoraj omenjenih združb. Takšne floristično revne sestoje najdemo okoli vasi, na parkiriščih in na podobnih evtrofnih habitatih.
• Združba ruja in skalne krhlike (Frangulo rupestris-Cotinetum coggygriae) se pojavlja med sestoji gozdnega roba in sestoji travišč.
  
  

Dnevni metulji

Suho- in toploljubni (kserotermofilni) gozdni robovi, grmišča (predvsem kot pasovna grmišča – mejice – na traviščih, ob kolovoznih poteh ali kot jedra zaraščanja sredi travišč) in svetli gozdiči imajo znatno večjo pestrost vrst dnevnih metuljev kot bolj hladno- in vlagoljubne (mezofilne, higrofilne) gozdne in grmiščne združbe.

Ogrožajoči dejavniki

• Kmetijstvo, gozdarstvo: intenzivno odstranjevanje mejic in grmovja, vnos tujerodnih vrst (Ailanthus altissima, Robinia pseudacacia), nasajanje plantaž lesnih vrst, pogozdovanje (monokulturni nasadi iglavcev), intenzivna (strojna) košnja zeliščne vegetacije na gozdnih robovih, intenzivna paša na površinah ob gozdu.
• Urbanizacija,industrializacija: urbanizacija, poseljevanje, industrijska in trgovinska območja, odlagališča, smetišča.
• Transportna in druga infrastruktura: poti, kolovozi, ceste, železnice, letališča, mostovi, predori, daljnovodi, cevovodi.
• Onesnaževanje in drugi človeški vplivi: uporaba agrokemijskih sredstev pri gospodarjenju s travniškimi površinami ob gozdnem robu, onesnaževanje (voda, zraka, tal), vojaški manevri.
• Naravni procesi: požari, sukcesije, invazivne vrste.

Rešitve in priporočljiva raba

• trajnostno, sonaravno gospodarjenje z gozdovi,
• vzdrževanje jas in gozdnih poti v toploljubnih listnatih gozdovih,
• ohranjanje ekstenzivno gospodarjenih travišč ob gozdnih robovih,
• ohranjanje mejic in drugih grmišč v kulturni krajini in
• košnja zeliščne vegetacije ob gozdnih robovih enkrat na leto (ne pred septembrom).

Avtorji (Biološki inštitut ZRC SAZU)
Vegetacija: Andraž Čarni, Petra Košir, Aleksander Marinšek
Polži: Rajko Slapnik
Hrošči: Alja Pirnat
Metulji: Tatjana Čelik