Za izbrane primere kraškega izvira Malenščice in njegovega zaledja, izvirov Timave, reke Reke ter podzemeljskih habitatov v Škocjanskih jamah so podani osnovni parametri fizikalnih, kemijskih in bioloških analiz.

Meteorne vode, ki odtekajo s cestišča po padavinah, so lahko dokaj onesnažene, zato bi bilo potrebno zadržati in očistiti vsaj začetne količine najbolj onesnažene odtočne vode. Gradnja novih odlagališč na krasu je prepovedana. Obstoječa bo potrebno zapreti, še naprej pa bo treba spremljati tudi njihov vpliv na kakovost podzemnih voda. Pri načrtovanju monitoringa kakovosti je potrebno upoštevati dinamiko pretakanja vode in prenosa snovi v krasu.

V Sloveniji se skoraj polovica prebivalcev oskrbuje s pitno vodo iz kraških vodonosnikov, ob suši pa pomeni kraška voda celo dve tretjini naših vodnih zalog. Kljub pomembnosti kraških vodnih virov pa njihovo ustrezno varovanje pogosto ni zagotovljeno. Študija o porabi in odnosu posameznikov do pitne vode je pokazala, da se obnašamo zelo negospodarno.