Sledilni poskusi so ena izmed najbolj uporabnih raziskovalnih metod v kraški hidrologiji. Poleg ugotavljanja smeri in hitrosti podzemnega toka omogočajo tudi bolj podrobno študijo značilnosti pretakanja podzemnih vod in prenosa v njih raztopljenih snovi. Predpogoj za uspešno izvedbo poskusa je temeljita predhodna študija terena. Pomembno pa je tudi, da poskus izvajamo toliko časa, da iz sistema izteče pretežni del injiciranega sledila.

Kakovostni monitoring zajema povezavo med kemijskim pristopom s fizikalno-kemijskimi analizami in biološkim pristopom, ko s pomočjo bioindikatorjev ocenjujemo ekološko stanje vodnega telesa. Osnovni monitoring kakovosti podzemnih voda, ki ga v Sloveniji opravljamo skladno z zakonodajo Evropske skupnosti, bi bilo pri kraških izvirih smiselno dopolnjevati s podrobnim spremljanjem kakovosti v vodnih valovih po padavinah.

Podane so fizikalne, kemijske, bakteriološke in biološke metode določevanja kakovostnega stanja voda. Na zajetih kraških izvirih se celovit monitoring izvaja le do 4-krat letno, zelo skromen pa je nabor merjenih parametrov pri rednih mesečnih preiskavah. Podrobnejši monitoring izbranih parametrov, ki lahko poda podrobno dinamiko in razsežnost prenosa morebitnih kontaminantov ter oceno vodnega ekosistema, se izvaja le nesistematično in v okviru posebnih projektov.