Kras
Primeri monitoringa kakovosti vode

Malenščica je primer kraškega izvira z zelo kompleksnim zaledjem. Različni dotoki z različno dinamiko prispevajo vodo v vodonosnik (Kogovšek 2004). Negativen vpliv na njeno kakovost imajo predvsem dotoki voda s Cerkniškega polja in Pivke iz Pivške kotline, posebno ob nižjih vodostajih, ko so razredčevalni učinki minimalni. Podrobne raziskave (Kogovšek 2001b) so pokazale, da do največjega prenosa kontaminantov prihaja v času vodnih valov, posebno po daljših sušnih obdobjih, ko padavine sperejo onesnaženje s celotnega zaledja ponikalnic (slika 2). Neposeljeno območje gozdnatih Javornikov prispeva vodo dobre kakovosti. Potencialni onesnaževalci so vojaški poligon, odlagališče odpadkov in prometnice.

V letih 1989-1997 so Malenščico glede na fizikalno-kemijske lastnosti in biološke analize uvrščali v 2. kakovostni razred oz. v razred 2-(3). V sedimentu na izviru so bile prisotne nekatere kovine. Vzorec, ki je bil odvzet 25. septembra 1990, je vseboval nekoliko več organskih snovi kot jih dopušča normativ (KPK), zelo pa je izstopala vrednost adsorbiranih organskih halogenov (AOX), vendar niso našli njenega izvora.V letih 1991-1993 so bile v okviru razširjenih analiz ponovno ugotovljene nekoliko povišane vsebnosti organskih snovi (KPK). V obdobju 1999 do 2005 so bile nekajkrat prisotne vidne nečistoče, barva, motnost,  enkrat pa je bila prekoračena vrednost porabe KMnO4, kar je pomenilo slabo kakovostno stanje. Sicer pa je Malenščica izkazovala povišano obremenjenost s snovmi organskega izvora (po določitvah KPK in TOC), nizke vsebnosti AOX in organskih fosfatnih spojin ter nizke vsebnosti Cu in Pb.

Spremljanje fizikalnih in kemijskih parametrov Reke pri vodarni Vreme v času poplavnih valov po padavinah v letih 1999 in 2000 je pokazalo, da gre tedaj za spiranje celotnega zaledja in da koncentracije kontaminantov s pretokom naraščajo. V poplavnem valu maja 1999 (Kogovšek 2001a) so koncentracije kontaminantov: nitratov, sulfatov, o-fosfatov, kloridov (slika 3) sočasno s pretokom naraščale. Najizraziteje so naraščale koncentracije nitratov in večjega učinka razredčevanja nismo zabeležili. Ob podobnem spremljanju dogajanja v večjem poplavnem valu Reke marca 2000 (Kogovšek 2002) smo podobno ugotovili sočasno naraščanje koncentracij topnih kontaminantov (nitratov do 8,4 mg/l, o-fosfatov do 0,08 mg/l), pa tudi organskega onesnaženja (KPK do 50 mgO2/l, BPK5 do 4,8 mgO2/l), s pretokom (slika 4). Tudi takrat ni prišlo do razredčevalnega učinka. Verjetno le-ta nastopi šele pri ekstremno visokih pretokih. Šele po petih dneh intenzivnega spiranja so se vrednosti merjenih parametrov, razen nitratov, vrnile na izhodne ali celo nižje vrednosti.

Na podlagi biološkega monitoringa v letih 1995-1996 je bilo v Reki ugotovljenih 21 skupin velikih nevretenčarjev, ki jim pripada 97 taksonov. Večino makrozoobentosa predstavljajo ličinke žuželk (slika 5): enodnevnice (Ephemeroptera), vrbnice (Plecoptera), kačji pastirji (Odonata), stenice (Heteroptera), mladoletnice (Trichoptera), dvokrilci (Diptera), hrošči (Coleoptera) in mrežokrilci (Neuroptera), ki preživijo le del svojega življenjskega cikla v vodi. Poleg teh so bili ugotovljeni še osebki ožigalkarjev, vrtinčarjev, polžev, školjk, maloščetincev, pijavk, pršic ter rakov: vodne bolhe, ceponožci, enakonožci in amfipodi (Pipan 1999; Pipan 2000).

Škocjanske jame nudijo bivališče zlasti nevretenčarjem, med katerimi so mnogi tako dobro prilagojeni na življenje brez svetlobe in na razmere, kjer je hrana količinsko in kakovostno revna, da so postali prave podzemeljske živali. Vodne in terestične habitate naseljujejo mnoge vrste podzemeljskih organizmov, tako rakov ceponožcev in enakonožcev, polžev, dvojnonog, žuželk in človeška ribica. Favna, ki jo prinašajo curki prenikajoče vode iz epikrasa v Škocjanske jame, obsega predstavnike 11 skupin živali in sicer vrtinčarje, gliste, polže, maloščetince, pršice, med raki dvoklopnike, ceponožce, enakonožce in postranice, ter med žuželkami skakače in ličinke dvokrilcev. Najbogateje zastopana živalska skupina v epikrasu so ceponožni raki. Med njimi je bilo najdenih 32 vrst, ki pripadajo 16 rodovom in trem družinam (Pipan 2003; Pipan 2005). Večina teh vrst (24) je zašla v jamsko okolje s preniklo vodo, drugi so bili najdeni v ponikalnici. Dvanajst vrst, ki poseljujejo epikraški habitat, je stigobiontskih – so pravi predstavniki podzemeljskih vod. Ugotovljenih je bilo pet za znanost novih vrst ter vrsta Elaphoidella karstica, ki je endemit Škocjanskih jam.

Literatura

Kogovšek, J. 2001a: Opazovanje poplavnega vala Reke maja 1999. Acta carsologica 2001, 30/1, str. 55-68. Ljubljana.

Kogovšek, J. 2001b: Monitoring the Malenščica water pulse by several parameters in November 1997. Acta carsologica 30/1, str. 39-53. Ljubljana.

Kogovšek, J. 2002: Multiparameter observations of the Reka flood pulse in March 2000. Acta  carsologica 31/2, str. 61-73. Ljubljana.

Kogovšek, J. 2004: Fizikalno-kemične značilnosti voda v zaledju Malenščice (Slovenija). Acta carsologica 33/1,  str. 143-158. Ljubljana.

Monitoring kakovosti podzemnih vod za leto 2003 – 9. sklop: vodonosniki z razpoklinsko poroznostjo (izviri), Novo mesto 2004. Internet: www.arso.gov.si (14.6.2007).

Pipan, T. 1999: Trofični odnosi in značilne združbe velikih nevretenčarjev reke Reke. Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta. Ljubljana.

Pipan, T. 2000: Function feeding groups of macroinvertebrates in the Reka river (Slovenia). Acta carsologica 29/2, str. 293-301. Ljubljana.

Pipan, T. 2003: Ekologija coponožnih rakov (Crustacea: Copepoda) v prenikajoči vodi izbranih kraških jam. Doktorska disertacija, Biotehniška fakulteta. Ljubljana.

Pipan, T. 2005: Epikarst – a promising habitat. Copepod fauna, its diversity and ecology: a case study from Slovenia (Europe). ZRC Publishing, Karst Research Institute at ZRC SAZU. Ljubljana.

Avtorici
Janja Kogovšek in Tanja Pipan

Pri spremljanju kakovosti ponikalnice Reke smo uporabili kemijski in biološki pristop.
(Foto: J. Kogovšek)
Pri spremljanju kakovosti ponikalnice Reke smo uporabili kemijski in biološki pristop.
(Foto: J. Kogovšek)
Meritve v času vodnega vala Malenščice novembra 1997: temperatura, kalnost, nivo in koncentracija uranina, vsebnosti kalcija, magnezija, karbonatov in Ca/Mg ter koncentracije kloridov, nitratov, sulfatov in o-fosfatov (Kogovšek 2001b).
Meritve v času vodnega vala Malenščice novembra 1997: temperatura, kalnost, nivo in koncentracija uranina, vsebnosti kalcija, magnezija, karbonatov in Ca/Mg ter koncentracije kloridov, nitratov, sulfatov in o-fosfatov (Kogovšek 2001b).
Koncentracije nitratov, sulfatov in kloridov v poplavnem valu Reke maja 1999 (Kogovšek 2001a).
Koncentracije nitratov, sulfatov in kloridov v poplavnem valu Reke maja 1999 (Kogovšek 2001a).
Poplavni val Reke pri vodarni Vreme marca 2000: pretok ter koncentracije nitratov, kloridov, o-fosfatov, KPK in BPK5 (Kogovšek 2002).
Poplavni val Reke pri vodarni Vreme marca 2000: pretok ter koncentracije nitratov, kloridov, o-fosfatov, KPK in BPK5 (Kogovšek 2002).
Delež posameznih taksonov, ki so na posameznem vzorčnem mestu v Reki predstavljali več kot 5 % v združbi velikih nevretenčarjev. Taksoni z manjšim deležem od 5 % so združeni pod imenom »drugo« (Pipan 1999).
Delež posameznih taksonov, ki so na posameznem vzorčnem mestu v Reki predstavljali več kot 5 % v združbi velikih nevretenčarjev. Taksoni z manjšim deležem od 5 % so združeni pod imenom »drugo« (Pipan 1999).


Interaktivni zemljevid