Najbolj enostaven način odvzema vode je zajetje na izviru, ob premajhni izdatnosti pa lahko dodatne količine vode pridobimo s črpanjem. Prednost velikih kraških izvirov kot virov vodooskrbe so zadostne količine vode, zaradi velikega napajalnega zaledja pa je težko varovati njihovo kakovost. Tudi na območju jugozahodne Slovenije so zajeti številni kraški izviri, med njimi Hubelj (slika 2), Vipava in Malenščica (slika 1), ki imajo dovolj veliko izdatnost za oskrbo širšega območja. Na slovenskem delu Krasa izvirov ni, zato podzemno kraško vodo za oskrbo petih kraških občin črpajo iz vrtin pri naselju Klariči (slika 3). Dovolj velike zaloge omogočajo, da po potrebi z viškom načrpane vode oskrbujejo tudi tri obalne občine. Pomembni za lokalno oskrbo so tudi manjši izviri ali vrtine. Njihova prednost je manjše zaledje, ki ga je lažje varovati. Primer lokalnega zajetja je izvir Podstenjšek pri vasi Šembije pod Snežniško planoto (slika 4).
Tabela 1: Osnovni podatki o izbranih vodnih virih na obravnavanem območju.
|
Vir | |||||
|
Leto zajetja |
Način zajetja |
Povprečni odvzem |
Območje oskrbe |
Postopek obdelave | |
|
Malenščica |
1972 |
črpališče na izviru |
85 l/s (možno do 1200 l/s) |
Postojna, Pivka (20.000 preb.) |
flokulacija, filtriranje, kloriranje |
|
Hubelj |
1915 |
zajetje na izviru |
120 l/s (možno do 160 l/s) |
Ajdovščina (16.000 preb.) |
kloriranje |
|
Vipava |
1961 |
črpališče na izviru |
28 l/s |
Vipava (2.200 preb.) |
peščeni filtri |
|
Klariči |
1984 |
3 vrtine - črpališče |
50 l/s (možno do 250 l/s) |
5 kraških občin (22.500 preb.), rezervni vir za Obalo |
peščeni filtri s plinskim klorom in plastjo aktivnega ogljika |
|
Podstenjšek |
1992 |
zajetje na izviru |
0,5 l/s |
5 vasi v občini Ilirska Bistrica (380 preb.) |
kloriranje |
V Sloveniji je javna preskrba z vodo precej urejena in zagotovljena številnim gospodinjstvom tudi na odročnih območjih. Ker zaradi populacijske in gospodarske rasti ter številnih drugih socialno-ekonomskih procesov potreba po pitni vodi narašča, je leta 2003 Znanstveno raziskovalni center SAZU v okviru mednarodnega projekta AQUADAPT (Mihevc 2005; Veljanovski in Ravbar 2005) izvedel obširno raziskavo o odnosu prebivalcev do pitne vode in značilnostih porabnikovih navad na območju jugozahodne Slovenije. V povprečju porabi posameznik od 130 do 150 litrov vode dnevno (Veljanovski in Ravbar 2005). Kar 60 odstotkov vprašanih meni, da je poraba vode v njihovem gospodinjstvu sprejemljiva. Četrtina jih je zaskrbljenih, da porabijo zelo veliko vode, ostali pa menijo, da je poraba v njihovem gospodinjstvu majhna. Do neke mere so pripravljeni spremeniti svoje navade, vendar je sedanja cena pitne vode v primerjavi z ostalimi življenjskimi stroški prenizka, da bi z manjšo porabo vode občutno privarčevali.
Pri snovanju vodne oskrbe kaže v prihodnosti vključiti številne lokalne vodne vire v povezavi s tradicionalno obliko vodne oskrbe. Ponovna uporaba v prejšnjem stoletju zanemarjenih vodnih virov bi pri prebivalcih povečala skrb za varovanje okolja, v katerem živijo. Hkrati bi usposobitev in posodobitev lokalnih vodovodov, vodnjakov in kapnic lahko prispevala h kakovostnejši in zadostni oskrbi z vodo ter omogočila uporabo manj kakovostne vode za potrebe namakanja vrtov, pranje avtomobilov in podobno.
Literatura
Mihevc, A. 2005: Kras: water and life in a rocky landscape. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana.
Veljanovski, T., Ravbar, N. 2005: Socio-cultural determinants of drinking water consumption and the relation to it in south-western Slovene households. In: Mihevc, A. (Ur.). Kras: water and life in a rocky landscape, str. 494-512. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana.
Avtorici
Metka Petrič in Nataša Ravbar
