Kraške vode ogrožajo različni viri onesnaženja. Na našem krasu so to predvsem naselja (neurejena kanalizacija, odlagališča), industrija (odpadne vode, škodljive snovi v okolju), kmetijstvo (gnojila, zaščitna sredstva, živalski odpadki) in promet (spiranje s cest, izlitje nevarnih snovi ob nesrečah). V nadaljevanju so bolj podrobno predstavljene raziskave, v katerih smo obravnavali posledice onesnaženja z avtocest in odlagališč odpadkov.

Onesnaženje z avtocest

Padavine spirajo onesnaženje s cestišča razpršeno ali točkovno v bližnje okolje, v primeru nesreč pa se lahko pojavi tudi izlitje velikih količin nevarnih snovi (Kogovšek 1995a; Kogovšek in Petrič 2002).

Prve sistematične meritve meteorne vode na odseku avtoceste Ljubljana – Razdrto pri Postojni (slika 1) v času padavinskih dogodkov so pokazale (Kogovšek 1995b), da prvi odtok s cestišča kar pogosto presega mejne dovoljene vrednosti (MDK), ki so opredeljene za izpuste v okolje iz čistilnih naprav (slika 2). Analize vode na odseku avtoceste Čebulovica – Sežana pri divaškem pokopališču so pokazale le občasno prekoračitve MDK (Pintar in ostali 1998), ob meritvah sestave v času deževnega dogodka oktobra 2001 pa celo niso bile zabeležene prekoračitve (Kompare in ostali 2002). Ob večji količini padavin namreč pride do večjega razredčenja, zato merjenje koncentracij včasih ne pokaže onesnaženja. Bolj smiselni so izračuni količin vnosa posameznih kontaminantov, ki so zmnožek koncentracij in količin vode, ki odteka s cestišč. Še posebej na kraškem svetu, kjer ta voda ponika neposredno v kraški vodonosnik, od tam pa lahko hitro proti vodnim virom, ki so zajeti za vodooskrbo. Možna rešitev je izgradnja zadrževalnikov in čistilnih objektov za izcedne vode s cestišč.

Odlagališča odpadkov na krasu

Obstoječa zakonodaja v Sloveniji ne dovoljuje gradnje novih odlagališč odpadkov na krasu, v sedanjem prehodnem obdobju pa jih je aktivnih še devet. Tri med njimi tudi znotraj obravnavanega območja, in sicer Sežana (slika 3), Stara vas pri Postojni (slika 4) in Rakek-Pretržje. Za vse je predvideno zapiranje in ustrezna sanacija, v Pravilniku o odlaganju odpadkov (Ur. l. RS, 5/00) pa je predpisan tudi monitoring onesnaženosti podzemnih vod v vplivnem območju odlagališča. Točke monitoringa in način vzorčenja je potrebno določiti glede na ugotovljene hidrogeološke razmere. Ustrezne informacije lahko pridobimo s sledilnimi poskusi. Z odlagališč padavinska voda in v njej raztopljene snovi ponikajo v vadozno cono kraškega vodonosnika. Ker lahko proces precejanja vode skozi to cono značilno vpliva na prenos in zadrževanje onesnaženja v kraškem podzemlju, sledilo injiciramo v dobro prepustno razpoko na površju. Na območju odlagališč na krasu smo opravili več tovrstnih sledenj (Kogovšek in Petrič 2004, Kogovšek in Petrič 2005, Kogovšek in Petrič 2006). Kljub temu, da je bilo sledilo injicirano na površju in je potovalo skozi vadozno cono, so bile ugotovljene relativno velike hitrosti pretakanja. Sklepamo lahko na zelo veliko ranljivost in resno nevarnost onesnaženja s škodljivimi snovmi z odlagališča. Po drugi strani pa smo povečanja koncentracije sledila zaznali po vsakih bolj intenzivnih padavinah še tudi eno leto po injiciranju. Čeprav se del sledila zelo hitro pretaka po primarnih drenažnih poteh, se ostanek lahko zadrži v vadozni coni daljši čas in ga vsake naslednje bolj intenzivne padavine iztiskajo iz sistema. Ugotovljene značilnosti je potrebno upoštevati pri izdelavi programa monitoringa.

Literatura

Kogovšek, J. 1995a: Izlitja nevarnih snovi ogrožajo kraško vodo. Onesnaženje Rižane oktobra 1994 zaradi izlitja plinskega olja ob prometni nesreči v Obrovu. Annales 5/7, str. 141-148. Koper.

Kogovšek, J. 1995b: Podrobno spremljanje kvalitete vode, odtekajoče z avtoceste in njen vpliv na kraško vodo. Annales  5/7, str.149-154. Koper.

Kogovšek, J., Petrič, M.  2002: Ogroženost kraškega sveta. V: Ušeničnik, B. (ur.). Nesreče in varstvo pred njimi. Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, str. 170-183. Ljubljana.

Kogovšek, J., Petrič, M. 2004: Advantages of longer-term tracing -- three case studies from Slovenia. Environmental geology 47, str. 76-83. Berlin.

Kogovšek, J., Petrič, M. 2005: Poročilo o rezultatih sledenja z območja odlagališča Sežana. Tiskano poročilo, IZRK, 20 str. Postojna.

Kogovšek, J., Petrič, M. 2006: Tracer test on the Mala gora landfill near Ribnica in south-eastern Slovenia. Acta carsologica 35/2, str. 91-101. Ljubljana.

Kompare, B., Atanasova, N., Babič, R., Panjan, J., Bulc, T., Cerar, U., Rodič, P., Knez, M., Kogovšek, J., Petrič, M., Pintar, M. 2002: Odvodnja avtocest in zaščita voda : analiza delovanja čistilnega objekta na krasu. V: Vilhar, M. (ur.). 6. slovenski kongres o cestah in prometu, Portorož, 23.-25.oktobra 2002. Zbornik referatov. Ljubljana: Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, str. 93-102.

Pintar, M., Ajdič, M., Leskovšek, H.1998: Kemizem padavinske vode z avtoceste pri Divači in v Vipavski dolini. Zbornik 4. kongresa o cestah in prometu, str.159-267. Portorož.

Pravilnik o odlaganju odpadkov. Uradni list RS 5, 2000. Ljubljana.

Avtorici
Janja Kogovšek in Petrič Metka