Zaradi naravnih danosti in večstoletne tradicionalne dejavnosti človeka je kraška krajina pester mozaik življenjskih okolij z izjemno bogatim rastlinstvom in živalstvom. Raziskovanje biodiverzitete flore, favne in vegetacije kraškega sveta je že več desetletij del temeljnega programa Biološkega inštituta ZRC SAZU. Biodiverziteto obravnavamo po značilnih življenjskih prostorih kraške pokrajine:

• gozd,
• suha travišča,
• mokrotni travniki: Planinsko polje, presihajoča jezera v Pivški kotlini, Nanoščica,
• kali in lokve,
• skalne razpoke, melišča in kamnite trate
• kmetijska pokrajina: njive, sadovnjaki, vinogradi,
• kraške jame.



Raziskovalci BIJH v okviru navedenih življenjskih prostorov preučujemo višje rastline (pravprotnice in semeneke), od živalskih skupin pa mehkužce (polže), hrošče in metulje, zato v okviru območja Fabrica obravnavamo samo te skupine organizmov. Geografski položaj območja med Dinaridi, Alpami in Mediteranom se kaže v mešanici toploljubnih ilirskih, mediteranskih in južnoevropskih vrst - med katerimi ima večina svojo severno in zahodno mejo razširjenosti prav v obravnavanem območju - ter alpskih, dinarskih in srednjeevropskih rastlinskih in živalskih vrst, katerih delež se povečuje proti severozahodu območja. V območju je nekaj vrst, ki imajo v Sloveniji klasično nahajališče - kraj, kjer je avtor vrsto videl, jo preučil in ji dal ime; če so poleg tega razširjene samo v Sloveniji, jim pravimo endemiti.

Hrošči so najštevilčnejša skupina žuželk tako v svetu kot tudi pri nas. Po dosedaj zbranih podatkih je bilo do sedaj v Sloveniji potrjenih okoli 5000 vrst, predvideva pa se, da znaša skupno število okoli 6000 vrst hroščev (Brelih in ostali 2006). Zaradi heterogenosti obravnavanega območja predvidevamo, da tu živi več kot 2000 vrst hroščev, zaradi česar smo v predstavitvenem delu podali le naravovarstveno pomembne vrste. Glede na biodiverziteto obravnavanega območja po številčnosti vrst izstopajo gozdni habitatni tipi, suha travišča in mokrišča. Pomemben življenski prostor pa predstavlja sistem jam, ki ima v tem območju najvišjo diverziteto v Sloveniji.

Med metulji (Lepidoptera) so obravnavane le vrste iz skupine dnevnih metuljev (Hesperioidea in Papilionoidea) in vrste navedene v Aneksu II Direktive o habitatih. Izjemoma so v poglavjih »Površinske vode - kali in lokve« in »Kraške jame« navedene tudi vrste iz skupine t.i. nočnih metuljev (vodne vešče – Nymphulinae, pedici – Geometridae, sovke – Noctuidae), ki so značilne predstavnice omenjenih, za metulje specifičnih habitatov.

S paleovegetacijskimiraziskavami - analize lesnega oglja in cvetnega prahu iz sedimentov odkrivamo podobo vegetacije kraškega območja v preteklosti. Zaradi opuščanja tradicionalne rabe prostora se kraška pokrajina spreminja, obsežne površine se zaraščajo z gozdom, posledično pa se zmanjšuje biotska raznovrstnost. Cilj projekta je pripraviti smernice za trajnostno rabo in sonaravno gospodarjenje za ohranjanje pestrosti kraške pokrajine. Pripravili jih bomo z analizo naslednjih lastnosti vsakega od obravnavanih življenjskih prostorov:


• osnovne značilnosti in razširjenost v obravnavanem območju,
• značilne rastlinske in živalske vrste,
• naravovarstvena problematika:
  
  • pojavljanje življenjskega prostora v zavarovanih območjih (parkih) in območjih Natura, , zavarovane rastlinske vrste, zavarovane živalske vrste, ogrožene in evropsko pomembne Natura vrste.
    
  • naravni in antropogeni dejavniki, ki vplivajo na spreminjanje, ohranjanje ali izginjanje življenjskega prostora.
  • rešitve za ohranjanje življenjskih prostorov in pestrosti kraške pokrajine.
    
    

Naravovarstveno problematiko obravnavamo v okviru slovenske in mednarodne zakonodaje. Navedena so zakonsko zaščitena zavarovana območja (v območju je skupno 7 regijskih in krajinskih parkov ter 13 območij Natura), vrste z Rdečega seznama, zavarovane in Natura vrste. V rdeče sezname so uvrščene vrste, katerih številčnost se zmanjšuje in obstaja možnost, da izumrejo. Stopnjo ogroženosti opredeljujemo s kategorijami Svetovne zveze za ohranjanje narave (IUCN), in sicer: izumrla vrsta (Ex), domnevno izumrla vrsta (Ex?), prizadeta vrsta (E), ranljiva vrsta (V), redka vrsta (R), premalo znana vrsta (K), vrsta zunaj nevarnosti (O). Navedene so slovenske zavarovane vrste ter Natura vrste in habitatni tipi, ki jih ščiti Direktiva Evropske skupnosti za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore (Council Directive 92/43/EEC).

Nomenklaturni viri: znanstvena in slovenska imena rastlinskih vrst (praprotnic in semenk) navajamo po Registru flore Slovenije (Trpin in Vreš 1995) in Mali flori Slovenije (Martinčič in ostali 2007). Veliko živalskih vrst, zlasti manj opaznih, nima uveljavljenega slovenskega imena. Strokovna imena polžev navajamo v glavnem po (Kerney in ostali 1983; Fechter in Falkner 1989; podzemni polži Bole 1974; 1992), hroščev po različnih virih - večinoma po Katalogu palearktičnih vrst hroščev (Löbl in Smetana 2003; 2004; 2006), za hrošče kozličke (Cerambycidae) po Sama (2002) drugih pa po seznamu Fauna Europaea. Znanstvena imena vrst metuljev povzemamo po Karsholt in Razowski (1996, slovenska po Jež in ostali (mscr.).

FloVegSi je baza podatkov Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU in vir mnogih neobjavljenih, vendar v tem besedilu uporabljenih podatkov za vrste in rastlinske združbe. Dostopen je pregled podatkov, zbranih v okviru strokovnih nalog za vzpostavitev Natura 2000 območij za metulje in hrošče.

Struktura delovne skupine


Vodja: Valerija Babij

Sodelujoči na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU: Metka Culiberg, Andraž Čarni, Tatjana Čelik, Igor Dakskobler, Petra Košir, Matjaž Kuntner, Alja Pirnat, Andrej Seliškar, Urban Šilc, Rajko Slapnik, Branko Vreš, Igor Zelnik, Vinko Žagar, Boško Čušin