Kras
Kakovost kraških vodnih virov

Kakovostno stanje vode določamo s fizikalno-kemijskimi, bakteriološkimi in biološkimi analizami. Kemijske analize pokažejo trenutno stanje, ko je vzorec zajet. Dopolnjujejo jih biološke analize, ki pokažejo sumarno posledično stanje. Le podrobno vzorčenje izbranih dogodkov z ustreznimi fizikalnimi in kemijskimi analizami pa poda podrobno sliko dogajanja, predvsem vsa nihanja parametrov v času. Ta nihanja, ki so pogosto časovno omejena in se ne odrazijo v biološkem stanju, so lahko zgodnje opozorilo, da v zaledju prihaja do občasnega večjega onesnaženja.

Biološko ocenjevanje kakovosti tekočih voda definiramo kot sistematično uporabo biotskih odgovorov, s katerimi ocenjujemo spremembe v vodnem okolju. V pomoč so nam t. im. bioindikatorji, vodni organizmi različnih trofičnih nivojev (bakterije, cianobakterije, alge, makrofiti, veliki nevretenčarji in ribe), ki s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo kažejo na ekološko stanje biotopa. Biotsko osnovo monitoringa tvorijo populacije in življenjske združbe ter znotraj teh indikatorske vrste za specifične abiotske pogoje in kemizem. Kakovosten monitoring zato zahteva učinkovito povezavo med biotskim in kemijskim pristopom. Pri biotskih ocenjevanjih analiziramo posledice, ki so jih alohtone snovi v vodnem okolju pustile na življenjskih združbah, populacijah in organizmih. Med testnimi organizmi se največ uporabljajo veliki nevretenčarji oz. makroinvertebrati z rečnega dna, substrata – bentosa (Pipan 1999; Pipan 2000). Z bentonskimi velikimi nevretenčarji pridobimo veliko ekoloških informacij, saj so občutljivi na širok spekter motenj v okolju. To so organizmi, ki pripadajo različnim taksonomskim skupinam in so večji od 0,5 mm. Imajo pomembno vlogo pri ocenjevanju kakovosti voda, saj je v svetu poznanih več kot 50 sodobnih metod, ki temeljijo na združbah velikih nevretenčarjev. Med glavnimi biotskimi metodami ločimo dve: diverzitetni indeksi in biotični indeksi, z vključenim saprobnim indeksom. Biotični indeksi temeljijo na empiričnih opazovanjih razporeditve in prisotnosti oz. odsotnosti velikih nevretenčarjev. Gre za opazovanja indikatorskih organizmov, v povezavi s hitrostjo toka, sestavo usedlin, globino in kisikovimi razmerami.

V okviru rednega monitoringa kakovosti podzemnih voda, ki v Sloveniji poteka skladno z zakonodajo Evropske skupnosti,  je bilo na osnovi analiz v letih 2004 in 2005 ugotovljeno kemijsko stanje kraške Ljubljanice (le 2 merilni mesti), Krasa z Brkini (le 3 merilna mesta) ter Goriških Brd in Trnovsko Banjške planote (9 merilnih mest). Kakovost podzemne vode se določa na način, določen v Uredbi o standardih kakovosti podzemne vode (Ur. l. RS, 100/05). Poleg meritev fizikalno-kemijskih parametrov na terenu se določajo še osnovni kemijski parametri, skupinski parametri onesnaženja, mikroelementi in pesticidi (Poročilo o kakovosti podzemne vode v letih 2004 in 2005).

V mreži merilnih mest državnega monitoringa kakovosti podzemne vode so tudi večji kraški izviri ali vrtine. Na obravnavanem območju so to Malenščica (4-krat letno), črpališče Klariči (4 oz. 3-krat letno), Vipava (2-krat letno) in Hubelj (3 oz. 4-krat letno). Frekvenca preiskav je prilagojena ugotovljenemu stanju in se spreminja glede na ugotovljene trende spreminjanja kakovosti. Ob poslabšanju kakovosti se pogostnost vzorčenja poveča.

Vendar pa osnovni monitoring za podrobno kakovostno sliko kraških voda ni zadosten. Pogosto prihaja do raznih nesreč, tako prometnih, industrijskih in drugih, ko pride do kratkotrajnejših večjih onesnaženj, ki jih redni monitoring (do največ 4 krat letno) ne zazna. Podrobni monitoring na izbrane parametre lahko tako pokaže pogostost takih dogodkov, kar je zgodnje opozorilo za pravočasno ukrepanje.

Literatura

Pipan, T. 1999: Trofični odnosi in značilne združbe velikih nevretenčarjev reke Reke. Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta. Ljubljana.

Pipan, T. 2000: Biological assessment of stream water quality – the example of the Reka river (Slovenia). Acta carsologica 29/1, str. 201-222. Ljubljana.

Uredba o standardih kakovosti podzemne vode. Uradni list RS 100, 2005. Ljubljana.

Poročilo o kakovosti podzemne vode v letih 2004 in 2005, ARSO. Internet: http://www.arso.gov.si (14.6.2007).

Avtorici
Janja Kogovšek in Tanja Pipan
Onesnažene ponikalnice lahko nevarno ogrozijo kakovost kraških vodnih virov.
(Foto: M. Petrič)
Onesnažene ponikalnice lahko nevarno ogrozijo kakovost kraških vodnih virov.
(Foto: M. Petrič)


Interaktivni zemljevid