Za ugotavljanje kakovostnega stanja voda se uporabljajo fizikalne, kemijske, bakteriološke in biološke metode.

Ugotavljanje kemijskega kakovostnega stanja voda vključuje določevanje (Poročilo o kakovosti podzemne vode v letih 2004 in 2005):

• fizikalnih parametrov: temperature, pH, električne prevodnosti, vsebnosti raztopljenega kisika, nasičenosti s kisikom in redoks potenciala, ki se opravijo na terenu ob zajemu vzorcev,
• osnovnih kemijskih parametrov: motnosti, barve, kemijske potrebe po kisiku s KMnO₄, skupnega organskega ogljika (TOC), prostega amonijaka, amonija, nitritov, nitratov, sulfatov, kloridov, fluoridov, fosfatov, o-fosfatov, natrija, kalija, kalcija, magnezija in hidrogenkarbonatov,
• skupinskih parametrov onesnaženja: anionaktivnih detergentov, mineralnih olj, adsorbiranih organskih halogenov (AOX), polikloriranih bifenilov (PCB), tris-kloroetil-fosfata, tris-kloropropil-fosfata, tributil-fosfata,
• mikroelementov: Mn, Fe, Al, As, Cu, Zn, Cd, Cr, Ni, Pb, Hg ter
• pesticidov.

Ob odvzemu vzorca za analizo omenjenih parametrov je potrebno zabeležiti tudi trenutne hidrološke razmere.

Vzorčenje v okviru državnega monitoring poteka le do štirikrat letno. Za upravljavce vodovodov je ta pogostnost odvisna od števila prebivalcev, ki jih vodni vir oskrbuje. Dolžni so opravljati še mesečne preiskave, ki pa obsegajo le nekaj osnovnih parametrov (barva, motnost, pH, specifična električna prevodnost) in dodatno še tiste parametre, pri katerih so bila že zabeležena povečanja (pogosto so to organske snovi, kovine...).

V krasu je za dober monitoring kakovosti pomembno poznavanje dinamike pretakanja voda v zaledju in prilagajanje programa vzorčenja hidrološkim razmeram. Ker vemo, da se kakovost kraških izvirov v obdobjih intenzivnejših padavin, še posebno po padavinah, ki sledijo daljšim sušnim obdobjem, lahko zelo hitro spreminja, je za ugotovitev dejanskega kakovostnega stanja potreben tudi podrobnejši monitoring.

Kot primer biološkega ocenjevanja kakovosti navajamo rezultate spremljanje Reke od izvira do ponora. Uporabili smo Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks, med biotičnimi indeksi pa modificirani saprobni indeks, povprečni Chandlerjev biotični seštevek in modificirani razširjen biotični indeks (Pipan 1999; Pipan 2000).

Med indeksi sta se v ocenah najbolj ujemala modificirani saprobni indeks in povprečni Chandlerjev biotični seštevek (sliki 4 in 5). Obe metodi temeljita na podobnem principu, z upoštevanjem tako pestrosti kot številčnosti velikih nevretenčarjev in njihove tolerance do organskega onesnaženja. Na podlagi izračunanih indeksov se je Reka uvrstila v I. kakovostni razred na izviru ter II. kakovostni razred pred ponorom. K ocenam modificiranega saprobnega indeksa in povprečnega Chandlerjevega biotičnega seštevka bi lahko dodali tudi ocene Shannon-Wienerjevega diverzitetnega indeksa (slika 6). Zlasti oceni obeh indeksov sta se ujemali med seboj. Biotske raziskave so pokazale, da poteka v Reki optimalen prehranjevalni pretok z rahlo povečano trofično aktivnostjo, ki pa se ne odraža negativno v sestavi združbe velikih nevretenčarjev. Vzrok za tako stanje je relativno hiter tok, ki ne dopušča velikega usedanja organskih snovi, spreminjanje vodostaja itd. Reka s trenutno biotsko optimalnostjo nima bistvenih negativnih vplivov na podzemeljski tok v Škocjanskih jamah, kot se je to dogajalo v poznih 80. letih. Kljub temu pa ostaja še vedno določena skrb zaradi morebitnega kopičenja prebitka hranilnih snovi v podzemeljski reki. Poraba hranilnih snovi v podzemlju namreč poteka drugače kot na površju, saj je v podzemlju primarna produkcija odsotna, specifična pa sta tudi kroženje snovi in pretok energije.

Literatura

Pipan, T. 1999: Trofični odnosi in značilne združbe velikih nevretenčarjev reke Reke. Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana.

Pipan, T. 2000: Biological assessment of stream water quality – the example of the Reka river (Slovenia). Acta carsologica, 29/1, 15, str. 201-222, Ljubljana.

Poročilo o kakovosti podzemne vode v letih 2004 in 2005, ARSO. Internet: http://www.arso.gov.si (14.6.2007).

Avtorici
Janja Kogovšek in Tanja Pipan