Jame so najznačilnejša kraški pojav. Ločimo dve vrsti jam: vertikalna brezna, ki jih oblikujejo prenikajoče vode in vodoravne jame, po katerih se v globini proti izvirom pretakajo glavni tokovi vode. Nastale in razporejene so lahko v vadozni in freatični coni ter coni nihanja podtalnice. Večji del obravnavanega kraškega ozemlja pripada porečjema Reke, ki jo po Krasu lahko sledimo v 20 km rovov, in porečju Ljubljanice, kjer je vzdolž pomembnih vodnih tokov znanih okrog 50 km rovov.

Kras nastane zaradi tega, ker deževnica raztaplja kamnine in podzemno odteka. Ker na površju ni kamninskega drobirja in je netopnega ostanka zelo malo, je površje kamnito in kotanjasto. Najznačilnejše površinske oblike na Dinarskem krasu so vrtače, kraška polja, uravnana površja in visoki kraški platoji. Ploskovno zniževanje površja je ponekod že doseglo stare jame, ki so nastale globoko pod površjem.

Zaradi različnih kamnin, tektonskih premikov in razvoja, so se na obravnavanem območju oblikovale podobne pa tudi zelo različne reliefne enote. Na prevladujočih apnencih je nastal izrazit kraški relief s kamnitim površjem, vrtačami, udornicami, polji, uravnavami in planotami. Za relief JZ dela Slovenije so značilne različno razčlenjene kraške planote na različnih nadmorskih višinah, velike kraške kotanje s podzemnim pretakanjem vode in flišna gričevja.