Kras je velika uravnana planota s številnimi vrtačami, udornicami in suhimi dolinami, med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, v višinah med 150 in 450 m. Morfološko je to planota s tremi vzporednimi vrstami višjega sveta, s Taborskimi brdi, Voljnikom ter Trsteljskimi hribi, med katerimi sta dve podolji. Površje je kamnito, tanka prst ni sklenjena in na površju nima voda. Vsa voda se globoko pod Krasom pretaka v izvire Timava. V zadnjih desetletjih je Kras zaradi ugodne prometne lege in prijetne klime postal zanimiv za različne gospodarske dejavnosti in poselitev.
Na SV robu prehaja Kras preko flišnih brd v Vipavsko dolino, kjer so številni kraški izviri z višjega krasa. JV od Krasa so flišni Brkini in dolina Reke.
Med Brkini in Pivško kotlino ležijo kopasta Vremščica, Košanska dolina ter Slavenski ravnik. Vse tri pokrajinske enote so kraške, vendar se med seboj precej razlikujejo zaradi različnih apnencev ter lege. Vremšica je visoka gora, Košanska dolina je vrtačasta uravnava z nekaj izviri (v izvir iz brezna Gabranca voda niha za 200 m). Slavenski ravnik je močno vrtačasta in kamnita uravnava s številnimi jamami in brezni, pod katero se proti Košanski dolini pretaka voda iz južnega dela Pivške kotline.
Pivško kotlino sestavljata Gornja in Spodnja Pivka. Gornja Pivka je kraški ravnik med Koritnicami, Prestrankom, Javorniki in Šilentabrom ter Slavenskim ravnikom. Uravnano dno je v višjem delu pokrito z vrtačami, v nižjem delu po široki dolini/ravnici občasno teče reka Pivka. Pivka izvira kadar se kras napolni z vodo, njen tok traja okrog 100 dni na leto. Spodnja Pivka je flišna gričevnata pokrajina med Prestrankom, Razdrtim, Bukovjem in Postojno z glavno reko Nanoščico, ki se izliva v Pivko tik pred Postojnsko jamo. Tu vode ponikajo v višje kraško obrobje (Pivka v Postojnsko jamo, Lokva v Jamo pod Predjamskim gradom, manjši potoki v Stranske in Šmihevske ponikve, itd).
Pivško kotlino obdajajo visoke kraške planote, Nanos, Hrušica s Trnovskim gozdom in Javorniki. Površje planot je kamnito, razčlenjeno z globokimi vrtačami, dragami in kopastimi vrhovi. Zaradi zakraselosti in neugodne klime so planote neposeljene im prekrite z bukovo jelovimi gozdovi.
Severno od visokih planot leži Notranjsko podolje s Cerkniškim, Planinskim in Logaškim poljem, Logaškim in Hotenjskim ravnikom ter dolomitnim svetom Rakovške in Unške uvale. Površja ravnikov so kamnita ter razčlenjena z vrtačami in porasla z gozdom. Površje na dolomitu ni kamnito, vrtače so redkejše, na njem je več prsti in zato največkrat obdelano. Kraško polje je velika kraška kotanja z ravnim dnom in kraškim odtokom. V tipični obliki ima ponikalnico in strm obod. Ime polje je sprejeto kot mednarodni termin. Planinsko polje je najnižje ležeče polje podolju (na 450 m), dolgo je 5 km in široko okrog 2,5 km. Polje je nastalo ob idrijskem prelomu s korozijo v nivoju nihanja gladine kraške podtalnice. Največji izvir je reka Unica, ki priteka iz Planinske jame. Polje je poplavljeno večkrat na leto, za preprečevanje poplav so spremenili strugo Unice, očistili, razširili in obzidali veliko požiralnikov ter tako močno degradirali naravno dno polja. Cerkniško polje je največje kraško polje na Notranjskem. Dno, v nadmorski višini 550 m, meri okrog 36 km2. Obod polja gradijo zakraseli kredni in jurski apnenci, živoskalno dno pa pokrivajo več metrov debele naplavine. Cerkniško jezero je kraško presihajoče jezero na dnu polja. Ob najvišji gladini je dolgo 10,5 km, široko do 4,7 km. Jezero napajajo kraški izviri ter manjši površinski dotoki. Zanimive so estavele, ki vodo bruhajo in požirajo (Velika in Mala Bobnarica v Zadnjem kraju). Jezero nastane takrat, kadar se dvigne gladina kraške vode v zaledju in pod poljem. Ob naraščanju gladine začne voda vreti iz tal skozi številne odprtine, ob upadanju se vode skozi iste odprtine tudi vrača v podzemlje. Polnjenje in praznitev jezera je spodbudilo tudi prva razmišljanja o kraški hidrologiji na svetu (A. Kircher, J.V. Valvasor, F. A. Steinberg).
Avtor
Andrej Mihevc
