Osončenost zemeljskega površja je zanimiv podatek za gozdarje, agronome, krajinske arhitekte itd. Osončenost tal ni odvisna samo od astronomskih ter podnebnih pogojev in nadmorske višine, temveč tudi od oblike reliefa. Če je npr. relief zelo razgiban, se ob primernem položaju Sonca pojavi veliko senc, ki prejmejo manj osončenosti kot obsijana območja.

Kras spada med območja z največ osončenosti v Sloveniji. Kraški relief je dokaj razgiban (npr. vrtače), zato ima oblika reliefa ima v lokalnem okviru razmeroma velik vpliv na osončenost. Povprečna vrednost letnega kvaziglobalnega obseva znaša na študijskem območju 4400 MJm-2 s standardnim odklonom 390 MJm-2.

Za določanje primernosti prostora za izkoriščanje sončne energije so najbolj primerne metode GIS. Poleg izdelave odločitvenega modela, ki smo ga priredili kraškim razmeram, je zelo pomembna tudi uporaba kakovostnih podatkov o osončenosti, infrastrukturi, reliefu, naravnih danostih in varovanih območjih.