Obalno-kraška regija je najbolj osončena v Sloveniji, zato je izraba sončne energije najbolj smiselna prav v tem območju. Ker pri določevanju primernih območij obstajajo ekonomske, naravovarstvene in fizične omejitve, je bil v ta namen sestavljen odločitveni model, na podlagi katerega se lahko predvidi območja morebitnih novogradenj ali že obstoječih objektov, ki bi izkoriščali sončno energijo.
Za izdelavo odločitvenega modela so bile uporabljene metode GIS, ki omogočajo enostavno delo z rastrskimi in vektorskimi digitalnimi podatki. Poleg podatka o osončenosti izbranega območja so bile uporabljene še druge informacije o prostoru. Pri načrtovanju gradnje stanovanjskih hiš oziroma elektrarn je zelo pomemben relief in pa oddaljenost od cestne infrastrukture. Ker je gradnja na pobočjih težavna, celo nemogoča, dostop do objekta pa nujen, so bila izločena vsa območja, ki se ne nahajajo v bližini cest ali obsegajo prestrma pobočja. V ta namen se je izračunala stroškovna ploskev, ki poda najmanjšo akumulacijsko stroškovno razdaljo od izbranega cestnega omrežja (baza TOPO 25) glede na stroškovni raster (DMR 12,5). To pomeni, da je bilo na ravnih površinah upoštevano večje območje, na strmih pobočjih pa manjše. Naslednja omejitev pri določanju primernosti prostora so bila zavarovana območja, vodovarstvena območja ter naravne vrednote (naravni spomeniki), kjer so novogradnje strogo prepovedane. Podatki so bili vzeti iz interaktivnega naravovarstvenega atlasa (2007), ki so last Agencije Republike Slovenije za okolje. V tem primeru so bila primerna le območja, ki niso vsebovala naštetih območij. Pridobljene podatki so bili klasificirani v binarne sloje glede na določena območja omejitve – primerna območja so bila klasificirana z 1, neprimerna pa z 0. Pri slojih osončenosti so bila primerna območja le tista, kjer je bila relativna razlika med kvaziglobalnim in globalnim obsevom večja ali enaka 0 %. Tako pripravljeni sloji so bili nato prekriti (sešteti) in ostala so le območja, ki so zadoščala vsem pogojem, kar je bil končni rezultat.
Najprimernejša območja na Krasu se nahajajo med Divačo, Sežano in Lipico. Seveda je možno namestiti sončne celice na že obstoječe stavbe, ki niso znotraj predvidenih območij. Vpliv na naravno okolje je v teh primerih zanemarljiv, pojavi pa se lahko občutno estetsko neskladje med obstoječimi (črnimi) sprejemniki sončne energije in tradicionalno kraško arhitekturo. Čeprav je Kras zaradi večje osončenosti primeren tudi za gradnjo večjih sončnih elektrarn, bi tak projekt zahteval podrobnejše analize ter vključitev lokalnih skupnosti in odgovornih institucij.
