Kras
Suha travišča

Značilne združbe

V podnebju z zmernim submediteranskim vplivom z značilnim toplim in razmeroma suhim poletnim obdobjem, prevladujočo apnenčasto in ponekod flišno geološko podlago, se je oblikovalo nekaj oblik kraških suhih travišč z značilno floristično sestavo.

Največje površine zavzemajo pašniki združbe nizkega šaša in skalnega glavinca (Carici humilis-Centaureetum rupestris), ki uspevajo na plitvih rendzinah od nižin do gorskega pasu. Floristično je to izredno bogata združba od splošno razširjenih vrst do prevladujočih mediteranskih in ilirskih. Skupno število vrst je okrog 150; na površini veliki okrog 50 m2 (primer razmeroma majhnega pašnika) lahko najdemo več kot 80 vrst! Tako velika vrstna pestrost skoraj nima primerjave s sorodnimi suhimi travišči v Evropi.

Na burji izpostavljenih grebenih in pobočjih je naskalna traviščna združba svilnate košeničice in ozkolistne vilovine (Genisto sericeae-Seslerietum juncifoliae). Apnenčasta podlaga se močno segreva in nastajajo ugodne razmere za rast mediteranskih vrst, katerim se v višjih predelih pridružijo toploljubne alpinske. Prevladujoča vrsta je na vetrovne razmere prilagojena tenkolistna vilovina (Sesleria juncifolia).

Travniki združbe navadne oklasnice in dlakavega gadnjaka (Danthonio-Scorzoneretum villosae) so vezani na globlja tla na apnencu in na flišu. Običajna je le ena košnja na leto, kar prispeva k razmeroma veliki floristični raznovrstnosti. Prevladujoče vrste so pokončna stoklasa (Bromus erectus), zlatolaska (Chrysopogon gryllus), ilirsko grabljišče (Knautia illyrica) in liburnijska ivanjščica (Leucanthemum liburnicum).

Nekateri značilni dnevni metulji (Hesperioidea in Papilionoidea) suhih travišč so črni apolon (Parnassius mnemosyne),gorski apolon (Parnassius apollo), jadralec (Iphiclides podalirius),lastovičar (Papilio machaon), spreminjavi cekinček (Lycaena alciphron), zeleni robidovnik (Callophrys rubi), trnov repkar (Satyrium spini), mali Kupid (Cupido minimus), šetrajev sleparček (Pseudophilotes vicrama), širokorobi mnogook (Plebeius argus), kraški Argos (Meleageria coridon), lučnikov pisanček (Melitaea trivia), rdeči pisanček (Melitaea didyma), jetičnikov pisanček (Melitaea aurelia), temni pisanček (Melitaea britomartis), plašni košeničar (Arethusana arethusa). Kakor za rastline, tudi za metulje velja, daje vrstna pestrost na obravnavanih suhih traviščih, v primerjavi s sorodnimi suhimi travišči v Evropi, izjemno visoka.

Odsvetovana in nedopustna raba

  • kmetijstvo, gozdarstvo: opuščanje paše in košnje, pogozdovanje, intenzivno gnojenje, sprememba kmetijske prakse.
  • urbanizacija, industrializacija: urbanizacija, industrijska in trgovinska območja, odlagališča, smetišča.
  • transportna in druga infrastruktura: širjenje mreže poti, kolovozov, cest, železniških prog.
  • turizem in rekreacija: igrišča golf, vožnja z motornimi vozili.
  • onesnaževanje in drugi človeški vplivi: degradacija tal zaradi vojaški aktivnosti na poligonih in izven njih, požari, zasipavanja vrtač.
  • naravni procesi: erozija, zaraščanje.

Priporočljiva raba

  • kmetijstvo, gozdarstvo: košnja kraških travnikov vsaj vsako drugo leto v jeseni ali zgodaj spomladi, na zaraščajočih traviščih na Krasu mozaična košnja vsake 2–3 leta v jeseni (ne pred oktobrom); občasno zmerna paša (govedo, ovce, koze) na kraških pašnikih, ki so še ohranili svojo funkcijo; odstranjevanje grmov in dreves na zaraslih pašnikih.
  • urbanizacija, industrializacija: širitev naselij in gradnja industrijskih objektov predvsem znotraj naselij ali v njihovi bližini; odlagališča, smetišča urediti čim bolj centralizirano in ne na traviščnih površinah.
  • transportna in druga infrastruktura: obnova poti in kolovozov, ki vodijo do travnikov in pašnikov, odstranjevanje grmov ob poteh; po potrebi obnova obstoječih cest
  • turizem in rekreacija: spodbujanje pohodniškega turizma, možna gradnja manjših športnih igrišč, ki ne posegajo na površine kraških suhih travišč.
  • onesnaževanje in drugi človeški vplivi: vojaške aktivnosti naj bodo omejene na vojaške poligone,
  • naravni procesi: erozija se pojavlja predvsem na intenzivnih pašnikih na pobočjih, za preprečevanje je pomembna ustrezna obremenitev z živalmi. Ob prekinitvi košnje ali paše se začne proces zaraščanja, ki ga lahko zaustavimo s ponovno rabo.


Avtorji
(Biološki inštitut ZRC SAZU)

Vegetacija: Andrej Seliškar
Hrošči: Alja Pirnat
Polži: Rajko Slapnik
Metulji: Tatjana Čelik
Skalni glavinec (Centaurea rupestris), tipična vrsta kraških pašnikov. (Foto: Valerija Babij)
Skalni glavinec (Centaurea rupestris), tipična vrsta kraških pašnikov. (Foto: Valerija Babij)
Barjanski okarček (Coenonympha oedippus) je varovan z
omrežjem NATURA. (Foto: Tatjana Čelik)
Barjanski okarček (Coenonympha oedippus) je varovan z omrežjem NATURA. (Foto: Tatjana Čelik)
Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) je varovan z omrežjem NATURA.
(Foto: Branko Vreš)
Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) je varovan z omrežjem NATURA.
(Foto: Branko Vreš)
Mylabris variabilis.
(Foto: Alja Pirnat)
Mylabris variabilis.
(Foto: Alja Pirnat)


Interaktivni zemljevid