Zaradi različnih kamnin, tektonskih premikov in razvoja, so se na obravnavanem območju oblikovale podobne pa tudi zelo različne reliefne enote. Na prevladujočih apnencih je nastal izrazit kraški relief s kamnitim površjem, vrtačami, udornicami, polji, uravnavami in planotami. Za relief JZ dela Slovenije so značilne različno razčlenjene kraške planote na različnih nadmorskih višinah, velike kraške kotanje s podzemnim pretakanjem vode in flišna gričevja.

Za določanje primernosti prostora za izkoriščanje sončne energije so najbolj primerne metode GIS. Poleg izdelave odločitvenega modela, ki smo ga priredili kraškim razmeram, je zelo pomembna tudi uporaba kakovostnih podatkov o osončenosti, infrastrukturi, reliefu, naravnih danostih in varovanih območjih.