Osrednji interes skupine velja reinvenciji stavbne tradicije. Upoštevajoč delo strokovnjakov različnih področij (arhitekture, etnologije, etnologije, antropologije in zgodovine) in različnih perspektiv (modernizem, tradicionalizem, eklekticizem ...) se lotevamo kraške stavbne in/oz. arhitekturne dediščine, ki je v zadnjem stoletju šla skozi krenite spremembe.

Kras je del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine. Kras prvotno pomeni golo, kamnito pokrajino. Dinarski kras, kamor spada obravnavano ozemlje, se nahaja v južni Sloveniji in se ga deli na Nizki in Visoki kras. Za Dinarski kras so značilne vrtače, kraška polja, uravnana površja in visoki kraški platoji. Poleg zakrasevanja karbonatnih kamnin ima pri oblikovanju reliefa pomembno vlogo tudi tektonika.

Kras nastane zaradi tega, ker deževnica raztaplja kamnine in podzemno odteka. Ker na površju ni kamninskega drobirja in je netopnega ostanka zelo malo, je površje kamnito in kotanjasto. Najznačilnejše površinske oblike na Dinarskem krasu so vrtače, kraška polja, uravnana površja in visoki kraški platoji. Ploskovno zniževanje površja je ponekod že doseglo stare jame, ki so nastale globoko pod površjem.