Kras
Kras

Beseda kras ima v slovenskem jeziku tri pomene. Kras prvotno pomeni golo, kamnito pokrajino, ki se kot ime v Sloveniji pogosto pojavlja s krajevnimi toponimi ali pa označuje celo pokrajino. Kras z veliko začetnico pomeni karbonatno planoto med Tržaškim zalivom, Vipavsko dolino in Divačo. Na tem območju se je začelo preučevanje apnenčaste pokrajine in njenih pojavov in zato danes predstavlja zibelko speleologije pri nas in po svetu. Beseda kras pa lahko nastopa tudi kot naselbinsko in ledinsko ime, ki je najpogostejše na obrobju Dinarskega, osamelem krasu in kjer se pogosteje izmenjavata goli in pokriti kras.

Kras je geološko gledano, del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine. Zakrasevanje karbonatnih kamnin se začne takoj, ko kamnina preide iz okolja nastanka v neko drugačno okolje, ki je večinoma pod vplivom meteorne vode. Ko apnenec in dolomit zakrasevata, se pri tem načeloma raztapljata minerala kalcit in dolomit, nekatere primesi pa ostajajo kot netopni ostanek. Za razvoj krasa na karbonatnih kamninah je najpomembnejša kemijska reakcija raztapljanje z ogljikovo kislino. Deževnica se v atmosferi in pri prenikanju skozi tla obogati s CO2, in z njim tvori šibko ogljikovo kislino:

H2O(l) + CO2(aq) = HCO3-(aq) + H+(aq);

ki pri prenikanju skozi karbonatne kamnine le-te topi, pri čemer nastajajo kalcijevi in hidrogenkarbonatni ioni:

CaCO3 + H2CO3 = Ca2+ + (HCO3)-

apnenec kislina = ioni

Intenzivnost raztapljanja je odvisna od zunanjih dejavnikov, med katerimi sta posebej pomembna klima (padavine, temperatura…) in relief, ter od lastnosti karbonatne kamnine. Podnebje, ki ga v veliki meri določata geografska širina in relief vpliva posredno tudi na pokritost določenega območja s tlemi in rastlinjem ter količino CO2 v vodi. Z raztapljanjem nastajajo za kras značilne podzemeljske in površinske oblike ter podzemeljski vodni odtok.

V Sloveniji kras prekriva 43 % površja, 35 % je površja na apnencu in 8 % na dolomitu. Kras je pri nas razvit na različnih karbonatnih kamninah, ki po starosti segajo od devonija do miocena ter tudi mlajših karbonatnih brečah in konglomeratih. Glede na geološke, hidrološke, morfološke in pokrajinske pogoje kras v Sloveniji po Habiču delimo na tri večje enote: Alpski kras, Dinarski kras ter Predalpski vmesni in osamljeni kras.

Dinarski kras, kamor spada obravnavano ozemlje, se nahaja v južni Sloveniji. Na njem ločimo dva tipa reliefa: Visoki dinarski kras (kras visokih planot: Javorniki, Hrušica, Nanos, Trnovski gozd, Banjšice in Snežnik) in Nizki dinarski kras (kras v nižjih predelih; svet podolij in dolin: Notranjsko podolje, Pivška kotlina, Kras). Za Dinarski kras so značilni apnenci in dolomiti permske, triasne, jurske, kredne in paleogenske starosti, ki jih sekajo prelomne strukture v prevladujoči dinarski smeri, to je SZ-JV. To je kras z velikim številom vrtač, kraških polj, uravnanim površjem in visokimi kraškimi platoji. Na Dinarskem krasu je najbolj izrazit erozijski proces raztapljanje, drugi (fluvialna erozija, pobočni procesi, itd.) pa imajo podrejeno vlogo. Za Dinarski kras so značilna tudi velika kraška polja (Cerkniško polje, Planinsko polje), ki si sledijo v nizih v območju močnejših prelomnih con (na primer Idrijski prelom). V tem krasu je razvitih veliko število jam, med drugimi tudi naš najdaljši jamski sistem, to je sistem Postojnskih jam, z okrog 20 km znanih rovov.

Avtorica
Nadja Zupan Hajna

Golo kamnito površje nastalo z raztapljanjem. Foto: N. Zupan Hajna
Golo kamnito površje nastalo z raztapljanjem. Foto: N. Zupan Hajna
Požiralnik na Cerkniškem polju. Foto: N. Zupan Hajna
Požiralnik na Cerkniškem polju. Foto: N. Zupan Hajna
Škocjanske jame.
Foto: N. Zupan Hajna
Škocjanske jame.
Foto: N. Zupan Hajna


Interaktivni zemljevid