Kras spada med območja z največ osončenosti v Sloveniji. Kraški relief je dokaj razgiban (npr. vrtače), zato ima oblika reliefa ima v lokalnem okviru razmeroma velik vpliv na osončenost. Povprečna vrednost letnega kvaziglobalnega obseva znaša na študijskem območju 4400 MJm-2 s standardnim odklonom 390 MJm-2.

Za določanje primernosti prostora za izkoriščanje sončne energije so najbolj primerne metode GIS. Poleg izdelave odločitvenega modela, ki smo ga priredili kraškim razmeram, je zelo pomembna tudi uporaba kakovostnih podatkov o osončenosti, infrastrukturi, reliefu, naravnih danostih in varovanih območjih.

Sprejemnike sončne energije je smiselno namestiti tako, da prejmejo kar največ sončnega obseva. Na letni ravni najugodnejši azimut sprejemnikov sončne energije ni jug, ampak zamik za 3 do 4° proti zahodu, najugodnejši nagib na Krasu pa znaša med 25 in 34°.