Eden izmed pomembnih vhodnih podatkov za študijo so bili podatki o letnem globalnem obsevu. V Sloveniji se meritve sončne energije opravljajo le na nekaterih meteoroloških postajah. Osončenosti je v Sloveniji merjena s Kipp-Zonennovimi piranometri: senzor je pod prozorno stekleno kupolo, ki poskrbi, da senzor meri osončenost iz celotnega prostorskega kota nad vodoravno površino, preprečuje ohlajanje črne površine zaradi konvekcije in obenem prepušča samo valovne dolžine sončnega sevanja med 0,3–2,8 µm. Na veliko meteoroloških postaj merimo tudi trajanje sončnega obsevanja s Campbeil-Stokesovimi solarigrafi.
Rezultati meritev so za večino postaj na razpolago za zadnjih deset let. Študija zato temelji na desetletnem obdobju, kar žal ni v skladu s klimatološkim standardom o tridesetletnih obdobjih, ki naj bi zagotavljala reprezentativnost. Manjkajoči podatki za posamezna leta na nekaterih postajah so bili pridobljeni z interpolacijo meritev najbolj podobnih merilnih postaj. Po kontroli in interpolaciji podatkov ostane za vso Slovenijo 12 lokacij z desetletnimi nizi izmerjenih vrednosti globalnega sončnega obseva (to je gostote energije sonca, ki v nekem časovnem obdobju pade na vodoravno sprejemno ploskev). Za oceno energije lahko poleg izmerjenih vrednosti uporabljamo tudi podatke o trajanju sončnega obsevanja, saj sta količini statistično povezani. Neposredno iz meritev (12 lokacij) in posredno iz trajanja sončnega obsevanja (dodatnih 14 uporabnih lokacij) tako dobimo podatke o urnih vrednostih direktnega in difuznega sončnega obseva po 36 obdobjih (10, 11 ali 8 dni) v letu.
Za prostorsko zvezno določitev količine sončne energije za vso Slovenijo, moramo uporabiti prostorsko interpolacijo, kjer je potrebno zaradi razgibanega reliefa upoštevati tudi višino merilnih postaj. Obdobna povprečja direktnega in difuznega obseva na 26 lokacijah so bila (v okviru sorodnega projekta; Kastelec in ostali, 2007) interpolirana v pravilno mrežo s prostorsko ločljivostjo 1 km krat 1 km. Geografsko so razlike v prejeti energiji lahko precejšnje. Izrazito nadpovprečno količino prejmejo npr. v topli polovici leta Primorska, odkoder se v ozkem pasu območje z več sončne energije razteza tudi na širše območje Dolenjske in Posavja, ter ravninski del Podravja in Pomurja. Zaradi pojavljanja konvektivne oblačnosti v tem obdobju prejmejo manj energije hriboviti predeli. Pozimi zaradi pogostejšega pojavljanja megle in nizke oblačnosti najmanj energije prejmejo kotline in alpske doline. Desetletno povprečje letnega globalnega obseva (1994–2003) v Sloveniji znaša ima razpon od 3790 do 5000 MJm-2, polovica Slovenije prejme letno med 4150 in 4540 MJm-2 sončne energije, obalno kraška regija prejme nad 4700 MJm-2 letno.
Literatura
Kastelec, D., Rakovec, J., Zakšek, K. 2007: Sončno obsevanje v Sloveniji. Ljubljana, Založba ZRC.
