Rečno-denudacijski relief proučevanega območja se je razvil na vododržni kamninski podlagi, kakršno tvorijo flišne kamnine Brkinov, Spodnje Pivke in Vipavske doline. Na teh območjih sta poglavitna geomorfna procesa denudacija in erozija, ki ju omogočajo mehansko preperevanje in drugi razdiralni procesi. Zanj je značilno prepletanje dolin in vmesnih slemen.

Reke so v kotline, kraška polja ali doline nasule do 200 metrov debele nanose proda, peska in gline, na prehodih iz ozkih dolin v širše doline ali ravnine pa vršaje. Ob vznožju strmih pobočij Trnovskega gozda in Nanosa so s krušenjem strmih skalnatih sten zaradi zmrzali nastala strma melišča.

Kamnine so izpostavljene eksogenim procesom in se s preperevanjem razkrajajo v manjše in med seboj nepovezane delce. Najpogostejše je zmrzalno preperevanje, pri katerem kamnina razpada zaradi zmrzovanja vode v razpokah. S kemičnim preperevanjem se kamnina razgrajuje pod vplivom vode in v njej raztopljenih snovi. Slabo topni deli kamnine lahko ostanejo dalj časa v preperini kot netopni ostanek, lažje topne snovi pa voda odnese v raztopini. Biogeno preperevanje je posledica delovanja rastlin, ki kamnino spreminjajo z mehanskim delovanjem korenin, izločanjem kemično aktivnih snovi, spremembo vlažnosti ter vplivom na temperaturo in pH.

Denudacija je razgaljanje površja, pri katerem tekoča voda ali drugi eksogeni dejavniki odstranjujejo preperele snovi s površja Zemlje. Označuje ploskovno odnašanje gradiva, medtem z erozijo nastanejo erozijski žlebiči in jarki. Na denudacijo in erozijo vplivajo količina in intenzivnost padavin, naklon in ukrivljenost površja ter prepustnost podlage in raba tal. Skladna in neporasla flišna pobočja so zelo občutljiva na erozijo.

Na pobočjih pod narivnim robom Trnovskega gozda, ki ga gradi apnenec, so nekaj deset metrov debeli nanosi pleistocenskega pobočnega grušča in breče. Do 50 m debel grušč in breča se raztezata po pobočju navzdol v obliki velikih jezikov, ki ponekod segajo do dna dolin. Breča je zaradi plazenja močno razpokana.

Pri vasi Selo je pleistocenski plaz prostornine okrog 150 milijonov m³ in površine 12 km², ki je nastal v pleistocenu. Debelina nanosa, ki ga sestavlja ostrorobi drobir, ponekod zlepljen v brečo, znaša do 55 m.

Po obilnih padavinah 18. 11. 2000 se je sprožil večji zemeljski plaz Slano Blato nad Lokavcem pri Ajdovščini. Obsegal je 700.000 m³ gradiva. Vzrok za plazenje so bile obilne padavine v zadnjih treh mesecih leta 2000. Plaz se je na istem mestu sprožil že pred približno 200 in pred 100 leti, ko so vodotok prvič uredili s pregradami.

Po labilnih pobočjih Nanosa med Razdrtim in Podnanosom v zadnjih letih gradijo avtocesto med osrednjo Slovenijo in Goriško. Ob gradnji so naleteli na več zemeljskih plazov. Povod za plazenje je bil vkop avtoceste, vzrok pa je voda.

Avtorja
Blaž Komac in Matija Zorn