Kras
Geološka zgradba

Obravnavano ozemlje gradijo pretežno mezozojske in terciarne sedimentne kamnine, med katerimi zavzemajo karbonati približno 3/4 površja. Med karbonati prevladujejo apnenci, čeprav so dolomiti ponekod pogostejši. Karbonatna sedimentna zaporedja v terciarju postopoma nadomestijo klastične kamnine - prehodni laporji in fliš. Medtem ko karbonate kamnine prevladujejo na Notranjskem in visokih kraških planotah ter Krasu, je fliš najbolj pogost v dnu Vipavske doline, delu Pivške kotline in Brkinih. Kvartarni sedimenti se pojavljajo v manjšem obsegu v dnu kraških depresij in rečnih dolin (klastični rečni in jezerski sedimenti) ter na pobočjih visokih kraških planot (grušč in podorni bloki).

Apnenci so karbonatne sedimentne kamnine, kjer med minerali močno prevladuje kalcit (CaCO3). Gradijo jih drobna skeletna in neskeletna apnenčasta zrna, ki so umeščena v drobnozrnato osnovo ali povezana s cementi. Med neskeletnimi ločimo ovita zrna (ooidi, onkoidi), peloide, pelete, sestavljena zrna in apnenčaste klaste, medtem ko predstavljajo skeletna zrna različni organizmi s karbonatnimi skeleti. Nekoliko drugačni so biogeno inducirani karbonati, npr. valovito laminirani stromatoliti.

Najugodnejše razmere za odlaganje večjih količin karbonatnih sedimentov najdemo v plitvih toplih morjih, ki poplavljajo relativno obsežna prehodna območja med celino in oceanom. Plitvomorsko območje, kjer se tvorijo in odlagajo karbonatni sedimenti in zaporedja karbonatnih plitvomorskih kamnin imenujemo karbonatna platforma.

Dolomiti so karbonatne kamnine, ki vsebujejo več kot 50 % minerala dolomita. Večji del dolomitov nastane z dolomitizacijo sedimentov (zgodnje diagenetski dolomit - ohranjena primarna zgradba sedimenta) in sedimentih kamnin (pozno diagenetski dolomit - bolj grobo zrnati dolomiti, primarna zgradba ni ohranjena), ki so bili primarno zgrajeni pretežno iz kalcijevega karbonata (CaCO3). Dolomiti se izločajo iz vodnih raztopin kot sedimenti (»primarni dolomit«) le redko, proces pa je omejen na nekatere evaporitne lagune in/ali slana jezera.

Fliš je sedimentna siliciklastična kamnina, ki se je odložila iz kalnih gravitacijskih turbiditinih tokov v globljemorskih predgorskih sedimentnih bazenih. Ti so se oblikovali sočasno z nastajanjem gorovja zaradi kolizije dveh geotektonskih plošč. Z odložitvijo turbiditnega toka se material iz suspenzije odloži v značilnem zaporedju, najprej grobozrnati delci, nato pa vedno drobnejezrnate frakcije.

Najstarejše kamnine na obravnavanem območju predstavljajo plastoviti zgornjetriasni dolomiti, sledjo jim jurski dolomiti in apnenci. V slednjih so ponekod pogosti ooidi.

Največji del obravnavanega ozemlja gradijo kredne karbonatne kamnine. Morda je najznačilnejša razlika med njimi in jurskimi v tem, da se oolitni apnenci v kredi praktično ne pojavljajo, v zgornje kredih apnencih pa so značilne rudistne školjke. Na Krasu so značilni tudi paketi ploščastih apnencev z roženci (komenski skrilavci in tomajski apnenci). V kredi se pojavljajo poleg apnencev tudi dolomiti, ki jih ponekod spremljajo dolomitne in apnenčaste breče.

Del območja, ki je pripadalo v mezozoiku Jadranski karbonatni platformi se je ob koncu krede dvignil nad morsko gladino in zakrasel. Pri Kozini so bili pri gradnji avtoceste v palokraškem žepu iz tega obdobja najdeni ostanki fosilnih vretenčarjev, med njimi dinozavrov in krokodilov. Že v najvišjem delu krede so se začeli preko paleokraškega površja odlagati sladkovodni, brakični in morski priobalni karbonati. Postopoma je sledila sedimentacija bolj odprto morskih foraminifernih in nazadnje hemipelagičnih apnencev ter laporjev, na koncu pa globokomorskega fliša.

Poleg zakrasevanja je pri nastanku reliefa igrala pomembno vlogo tektonika. Obravnavano območje pripada v geotektonskem smislu Zunanjim Dinaridom, katerih glavni dvig se je vršil v oligocenu in miocenu. Obsegajo pet zaporedno nižjih in mlajših narivnih enot: Trnovski pokrov, Hrušiški pokrov, Snežniška narivna gruda, Komenska narivna gruda in Kraški narivni rob. Pokrovna zgradba je razsekana s številnimi prelomi med katerimi so v morfološkem in seizmičnem smislu najpomembnejši dinarsko usmerjeni (SZ-JV) Idrijski, Predjamski, Raški in Divaški. Prelomi so seizmično aktivni, predvsem ob Idrijskem prelomu pa lahko pričakujemo tudi močnejše potrese.

Avtorja
Bojan Otoničar in Nadja Zupan Hajna

Zgornjekredni svetlo siv apnenec s preseki rudistnih školjk. Foto: B. Otoničar
Zgornjekredni svetlo siv apnenec s preseki rudistnih školjk. Foto: B. Otoničar
Mikroskopski posnetek spodnjejurskih oolitnih apnencev. Foto: B. Otoničar
Mikroskopski posnetek spodnjejurskih oolitnih apnencev. Foto: B. Otoničar
Plasti zgornjetriasnega dolomita pri Podskrajniku. Foto: M. Žnidaršič
Plasti zgornjetriasnega dolomita pri Podskrajniku. Foto: M. Žnidaršič


Interaktivni zemljevid