Kras
Kmetijska pokrajina: njive, sadovnjaki, vinogradi

Na kraškem območju sta vinogradništvo in sadjarstvo pomembni veji kmetijstva. Zaradi klimatskih in edafskih razmer imata dolgo tradicijo, pa tudi reliefne značilnosti so najbolj primerne za ti dve dejavnosti. Vinogradi so na nagnjenih pobočjih, njive in sadovnjaki pa v dolinah. Zaradi kraškega terena pa so njive pogosto tudi v večjih vrtačah.

Na obravnavanem območju so plevelno vegetacijo raziskovali Poldini (1989), Seljak (1989), Brandes (2006) ter Šilc in Čarni (2007).

Značilne plevelne združbe uvrščamo v združbe okroglolistne krvomočnice in vinograjskega luka (Geranio-Allietum vinealis R. Tx. ex von Rochow 1951), enoletnega golšca (Mercurialietum annuae Kruseman et Vlieger 1939), navadne kostrebe in rogovilčka (Panico-Chenopodietum R. Tx. 1937) in navadne kostrebe in sivozelenega muhviča (Echinochloo-Setarietum Felföldy 1942 corr. Mucina 1993).

Posebnost območja je spomladanska asociacija Geranio-Allietum, ki jo v Sloveniji najdemo le v submediteranskem fitogeografskem območju. Značilno je razvita v vinogradih zgodaj spomladi, v njej pa prevladujejo geofiti (zelnate trajnice s koreniko, gomoljem ali čebulico), npr. vinograjski luk (Allium vineale), kobulasto ptičje mleko (Ornithogalum umbellatum) in grozdnata hrušica (Muscari neglectum). Zaradi intenzivne strojne obdelave in uporabe mineralnih gnojil pa so se površine, kjer so sestoji dobro razviti, zelo skrčile in najdemo le še fragmente.

Ostale tri plevelne asociacije so splošno razširjene v okopavinah, a zaradi intenzivne rabe (strojne obdelave in uporabe herbicidov) doživljajo spremembe v floristični sestavi (Šilc in Čarni 2005). S časom je v plevelnih sestojih več neofitov (novodobnih tujerdonih vrst), proti herbicidom odpornih vrst in vrst, ki uspevajo na rastiščih bogatih s hranili.

Zaradi intenzivnega kmetovanja najdemo na poljedelskih površinah več sinantropnih rastlinskih združb, ki so bile v preteklosti bolj omejene na ruderalna rastišča: rob ceste, odložena zemlja, usadi ... Ker s strojno obdelavo intenzivneje posegamo v zemljišča je takega odprtega prostora v vinogradih in sadovnjakih več in s tem tudi možnosti za uspevanje ruderalk. Tako lahko prevladuje plazeča pirnica (Agropyron repens) ali pa adventivni divji sirek (Sorghum halepense) in prstasti pesjak (Cynodondactylon), ki lahko tvorijo monodominantne sestoje. V zadnjem času se množično pojavlja pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), ki tvori goste sestoje in se zelo hitro širi z ruderalnih rastišč v agrofitocenoze, predvsem na koruzne njive.

Značilni dnevni metulji(Hesperioidea in Papilionoidea): lastovičar (Papilio machaon), kapusov belin ­(Pieris brassicae), repin belin (Pieris rapae), navadni senožetnik (Colias croceus), citronček (Gonepteryx rhamni), mali cekinček (Lycaena phlaeas), slivov repkar (Satyrium pruni), mali Kupid (Cupido minimus), navadni modrin (Polyomatus icarus), admiral (Vanessa atalanta), osatnik (Vanessa cardui), dnevni pavlinček (Inachis io), mali koprivar (Aglais urticae), mali okarček (Coenonympha pamphilus), navadni lešnikar (Maniola jurtina).

Odsvetovana in nedopustna raba

  • Kmetijstvo, gozdarstvo: sprememba kmetijske prakse, uporaba pesticidov, gnojenje, namakanje, odstranjevanje mejic in grmovja, vnos tujerodnih vrst, izginjanje visokostebelnih sadovnjakov.
  • Urbanizacija, industrializacija: odlagališča, smetišča.
  • Naravni procesi: erozija, zaraščanje, sukcesije, evtrofikacija, invazivne vrste.


Priporočljiva raba

  • Ekstenzivno kmetijstvo.


Avtorji
(Biološki inštitut ZRC SAZU)
Vegetacija: Urban Šilc, Boško Čušin
Polži: Rajko Slapnik
Hrošči: Alja Pirnat
Metulji: Tatjana Čelik

Veliki vrtni polž (Helix (Helix) pomatia) je zakonsko zaščiten pred nabiranjem.(Foto: Rajko Slapnik)

 

Veliki vrtni polž (Helix (Helix) pomatia) je zakonsko zaščiten pred nabiranjem.
(Foto: Rajko Slapnik)
Dnevni pavlinček (Inachis io). (Foto: Tatjana Čelik)
Dnevni pavlinček (Inachis io). (Foto: Tatjana Čelik)
Nekatere ekstenzivno obdelane njive imajo zanimivo plevelno vegetacijo. (Foto: Valerija Babij)
Nekatere ekstenzivno obdelane njive imajo zanimivo plevelno vegetacijo. (Foto: Valerija Babij)
Njive so zlasti v vrtačah, kjer so tla globlja. (Foto: Boško Čušin)
Njive so zlasti v vrtačah, kjer so tla globlja. (Foto: Boško Čušin)


Interaktivni zemljevid