Kras
Kali in lokve

Do izgradnje kraškega vodovoda ob koncu prejšnjega stoletja so imeli ljudje na Krasu stalne težave z oskrbo vode, ki so jo potrebovali za pitje, umivanje, pranje, napajanje živine, namakanje njiv in gašenje požarov. Za vodne zbiralnike so uporabili naravne kotanje, kamor se je stekala deževnica; dno so utrdili, da je postalo neprepustno, obzidali so stene in nastali so kali in lokve. Po 2. svetovni vojni se je s postopnim preslojevanjem kmečkega prebivalstva v druge poklice zmanjševalo obdelovanje zemlje in opuščala živinoreja. Kali in lokve od tedaj zgubljajo svoj prvotni pomen, zaradi nevzdrževanja se postopno izsušujejo in zaraščajo z vegetacijo. Na Tržaškem Krasu so v 90-tih letih prejšnjega stoletja naredili inventarizacijo kalov, fizične opise ter popisali prisotnost vrst rastlin, alg in različnih skupin živali (Alberti 1983; 1985; Bressi in Stoch 1999). Poldini (1989) v svoji monografiji o vegetaciji Tržaško-Goriškega krasa v okviru širše obravnave vodne vegetacije omenja značilne vrste in združbe dveh kalov pri Komnu. V okviru projekta Kraški regijski park (Accetto in ostali 1996) in študentskega biološkega raziskovalnega tabora (Jogan in ostali 1997) smo popisali floro sedmih kalov. Širše je bila izvedena raziskava v okviru mednarodnega projekta 5. okvirnega programa Evropske skupnosti Aquadapt (2005), kjer smo preučevali zdajšnjo rabo, velikost in stopnjo zaraščenosti (Čelik in ostali 2005), floro in vegetacijo (Babij in ostali 2005) ter hrošče (Ambrožič in ostali 2005) in metulje (Čelik 2005) šestdesetih kalov in lokev na matičnem Krasu. Ugotovili smo, da ima 44 vodnih in močvirskih rastlinskih vrst in 13 rastlinskih združb na Krasu svoje ustrezno rastišče le v kalih in lokvah. Na slovenski rdeči seznam je uvrščenih osem rastlinskih vrst in obe vodni vešči, kar je dodaten razlog za aktivno ohranjanje kalov in lokev.

Med približno 140.000 na svetu opisanimi vrstami metuljev, ki so tretja najbolj obsežna skupina žuželk, je le nekaj vrst, katerih gosenice živijo v vodnih biotopih. Prave vodne gosenice ima v Evropi le enajst vrst, ki jih uvrščamo med vodne vešče. Od teh jih v Sloveniji živi 5, na Krasu smo ugotovili prisotnost lokvanjeve (Elophila nymphaeata) in lečine vešče (Cataclysta lemnata) (Čelik 2005). Od obstoja kalov in lokev je odvisna prisotnost vodne in močvirske vegetacije in s tem tudi preživetje vodnih vešč na Krasu. Enako velja za 28 vrst vodnih hroščev (Ambrožič in ostali 2005).

Največja gostota kalov in lokev v raziskovanem območju projekta Fabrica je na planoti Kras, redko raztreseno pa se pojavljajo tudi drugod. Zaradi družbenoekonomskih razlogov, intenzifikacije kmetijstva na eni strani in prepuščanja površin sukcesiji na drugi, obstaja možnost, da izginejo iz kulturne krajine.

Zaradi razmeroma enakomerne razporeditve v krajini tvorijo kali in lokve mrežo vodnih ekosistemov. Predstavljajo edina bivališča vodnih in močvirskih rastlinskih in živalskih vrst na Krasu in zato povečujejo biotsko raznovrstnost območja. Ti habitati so danes v različnih stopnjah zaraščanja in rabe. V kalih se živina le redko napaja, vode ne uporabljajo za pranje kot nekoč in v lokvah ne zajemajo vode za pitje. V bližini vinogradov uporabljajo vodo za pripravo škropiv za trto.

Značilne rastlinske vrste

Prisotnost površinske vode v sicer suhi pokrajini že od daleč izdajajo bela vrba (Salix alba), navadni trst (Phragmites australis) in širokolistni rogoz (Typha latifolia). Nižje rasti so šaši (Carex), ločja (Juncus) in močvirska sita (Eleocharis palustris). Pozno spomladi rumeno zacveti vodna perunika (Iris pseudacorus). Redko se v kalu znajde beli lokvanj (Nymphaea alba), ki velja v Sloveniji za ranljivo vrsto. Drobne, plavajoče ali delno potopljene rastline iz družine vodolečevk (Lemnaceae) ponekod kot debela, zelena preproga prekrijejo celotno vodno površino. V vodi najdemo kodravi in plavajoči dristavec (Potamogeton crispus, P. natans) ter navadni rogolist (Ceratophyllum demersum). Pod gladino ustvarijo gost preplet iz svojih dolgih stebel in listov, v katerem najdejo hrano in pribežališče številne vodne živali.

Ogrožajoči dejavniki

  • kmetijstvo, gozdarstvo: sprememba kmetijske prakse, opuščanje živinoreje,
  • onesnaževanje in drugi človeški vplivi: onesnaževanje, zasipavanje, izsuševanje,
  • naravni procesi: osuševanje, zaraščanje, sukcesije, evtrofikacija.


Odsvetovana in nedopustna raba

  • opuščanje rabe in zasipavanje kalov in lokev,
  • betoniranje obrežij kalov in lokev,
  • intenzivna kmetijska raba zemljišč ob kalih in lokvah – vpliv agrokemijskih sredstev s spiranjem z okoliških površin).

Rešitve in priporočljiva raba

  • aktivno ohranjanje,
  • občasno čiščenje dna, odstranjevanje vegetacije, če preraste več kot polovico površine,
  • preprečevanje osuševanja in zasipavanja kalov in lokev,
  • preprečevanje uporabe opuščenih kalov in lokev za odlagališča odpadkov,
  • preprečevanje uporabe agrokemijskih sredstev na kmetijskih površinah v bližini kalov in lokev,
  • vzdrževanje bogato strukturirane in vrstno raznolike higrofilne vegetacije na obrežjih kalov in lokev.

Avtorji
(Biološki inštitut ZRC SAZU)

Valerija Babij, Tatjana Čelik, Igor Zelnik, Branko Vreš, Aljoša Pirnat, Andrej Seliškar
Bogastvo rastlinskih vrst ob kali. (Foto: Valerija Babij)
Bogastvo rastlinskih vrst ob kali. (Foto: Valerija Babij)
Kali – edina bivališča nadzemnih vodnih vrst na Krasu.
(Foto: Valerija Babij)
Kali – edina bivališča nadzemnih vodnih vrst na Krasu.
(Foto: Valerija Babij)
Lokvanjeva vešča (Elophila nymphaeata).(Foto: Stane Gomboc)
Lokvanjeva vešča (Elophila nymphaeata).
(Foto: Stane Gomboc)


Interaktivni zemljevid