Kras
Mokrotni travniki

Značilne rastlinske združbe

Združba črnikastega sitovca in modre stožke (Schoeno nigricantis-Molinietum caeruleae) Večji del teh rastišč je v času najvišjega vodostaja krajši čas pod vodo, vendar je to pred ali kvečjemu na začetku vegetacijske sezone, poleti pa se tla močno izsušijo. Tla so ilovnata, večinoma z visokim deležem organske snovi. Sestoje smo preučevali v Vipavski dolini in na Cerkniškem jezeru.

Združba rušnate masnice in visokega trpotca (Deschampsio-Plantaginetum altissimae). Združba uspeva na periodično poplavljenih hidromorfnih, mineralnih in oglejenih tleh, ki so pod vplivom podtalnice ali pa so poplavljena, kot je to primer v kraških presihajočih jezerih. Sestoji te asociacije so običajno najmanj enkrat letno košeni (poleti).

Združba visokega trpotca in modre stožke (Plantagini altissimae-Molinietum caeruleae)uspeva v večjih ulekninah, ki pa ne ležijo neposredno ob Nanoščici, temveč ob njenih pritokih, ki imajo svoja porečja na pretežno nekarbonatnih kamninah.

Temeljna združba modre stožke Molinia caerulea – [Molinion] je definirana s Cerkniškega jezera, pojavlja se tudi na Petelinjskem jezeru (in v Vipavski dolini), kjer apnenčasto matično podlago prekriva le tanka plast organskih tal. Ta rastišča so od novembra pa do začetka maja večino časa pod vodo.

Združba plazečega petoprstnika in robatega luka (Potentillo reptantis-Allietum angulosi) uspeva v kraških poljih – najdemo jo v kotanjah in kraških požiralnikih in na dnu nekaterih kraških presihajočih jezer (Petelinjsko, Palško jezero) (Zelnik 2005c). Sestoji so v avgustu, ko cveti dominantna vrsta robati luk (Allium angulosum), izredno opazni in v kombinaciji z značilnim uspevanjem v depresijah očitno kažejo na svojstven vegetacijski tip.

Značilne vrste dnevnih metuljev

Značilne vrste dnevnih metuljev (Hesperioidea in Papilionoidea) mokrotnih travnikov so močvirski ostrozob (Carcharodus floccifera), temni poplesovalček (Heteropterus morpheus), lastovičar (Papilio machaon), močvirski cekinček (Lycaena dispar), škrlatni cekinček (Lycaena hippothoe), modri kratkorepec (Everes alcetas), strašničin mravljiščar (Maculinea teleius), močvirski livadar (Brenthis ino), srebrni tratar (Clossiana selene), travniški postavnež (Euphydryas aurinia), močvirski pisanček (Melitaea diamina), sviščev mravljiščar (Maculinea alcon) – slednji le za Z del Cerkiniškega polja.


Odsvetovana in nedopustna raba

  • intenzifikacija rabe površin, gnojenje,
  • prezgodnja košnja onemogoča rast dominantne trave Molinia caerulea s.l., ki tako ne uspe shraniti rezervnih snovi, kar ji omogoča rast na teh siromašnih rastiščih,
  • opuščanja rabe: premalo pogosta košnja ali opustitev rabe povzroči zaraščanje z visokimi steblikami in razvijejo se vrstno osiromašene združbe,
  • zasipavanje vodnih jarkov, vlažnih depresij,
  • požiganje močvirnih travišč,
  • apnenje močvirnih in vlažnih travnikov.


Priporočljiva raba

  • košnja: mozaična; na travnikih, ki jih kosijo dvakrat na leto naj prvič pokosijo šele v maju, a najkasneje v zadnji tretjini, drugič pa ne pred drugo polovico septembra,
  • odsvetovana uporaba gnojil, zgodnja in prepogosta košnja, prepovedan pa je tudi vsak poseg, ki bi vplival na zmanjšanje vlažnosti teh rastišč,
  • preprečevanje zasipavanja jarkov in vlažnih depresij
  • preprečevanje požiganja močvirnih travišč.


Avtorji
(Biološkiinštitut ZRC SAZU)
Vegetacija: Igor Zelnik
Polži: Rajko Slapnik
Metulji: Tatjana Čelik

Ilirski meček (Gladiolus illyricus) je ogrožena in zavarovana vrsta mokrotnih travnikov. (Foto: Valerija Babij)
Ilirski meček (Gladiolus illyricus) je ogrožena in zavarovana vrsta mokrotnih travnikov. (Foto: Valerija Babij)
Strašničin mravljiščar (Maculinea teleius), značilen metulj mokrotnih travnikov, ogrožena in z omrežjem NATURA varovana vrsta.(Foto: Tatjana Čelik)
Strašničin mravljiščar (Maculinea teleius), značilen metulj mokrotnih travnikov, ogrožena in z omrežjem NATURA varovana vrsta.
(Foto: Tatjana Čelik)
Avgusta cveti robati luk (Allium angulosum) in ponekod ustvarja obsežne rožnate sestoje.(Foto: Igor Zelnik)
Avgusta cveti robati luk (Allium angulosum) in ponekod ustvarja obsežne rožnate sestoje.
(Foto: Igor Zelnik)


Interaktivni zemljevid