Obravnavane so naslednje tematike:
- poselitev, razporeditev prebivalstva in spreminjanje števila prebivalcev,
- vitalne značilnosti prebivalstva s poudarkom na rodnosti, umrljivosti, naravnem prirastu,
- starostna in spolna sestava prebivalstva,
- etnična, jezikovna in verska sestava prebivalstva,
- družbenogospodarske značilnosti prebivalstva s poudarkom na aktivnosti, zaposlenosti, brezposelnosti in izobraženosti,
- dnevna mobilnost in selitvena dinamika prebivalstva,
- družine in gospodinjstva,
- razporeditev naselij in značilnosti naselbinskega sistema,
- urbanizacija in suburbanizacija,
- stanovanja s poudarkom na velikosti, starosti in načinu ogrevanja.
Na prebivalstveno in poselitveno podobo obravnavanega območja v jugozahodni Sloveniji so v prvi vrsti vplivali naravne razmere ter geopolitični in prometni položaj. Prebivalstvo spada med najpomembnejše prvine kulturne pokrajine, saj se najhitreje spreminja in močno vpliva na pokrajinske spremembe. Obdobje stagniranja z občasno šibko rastjo števila prebivalcev sta prekinili svetovni vojni in z njima povezani dogodki. V zahodnem delu se je nazadovanje zaustavilo šele v zadnjih desetletjih, medtem ko je še vedno značilno za večino vzhodnega dela pokrajine. V podrobnem so med posameznimi območji precejšnje razlike, povezane zlasti s prometno dostopnostjo, bližino delovnih mest, prekomejnim komuniciranjem, ustreznimi bivalnimi razmerami ter možnostmi za obdelovanje zemlje. Obravnava značilnosti poselitve se osredotoča na naselja in njihovo zgradbo; dotika se tudi tradicionalne kmečke hiše. Večinoma gručasta naselja, ki praviloma izkoriščajo južne, zavetrne in strateško ugodne lege postajajo proti vzhodu vse redkejša. Kras in Vipavska dolina, pa tudi privlačnostno zaledje Ljubljane, ki sega globoko v Notranjsko podolje, v zadnjem času postajajo privlačni za naselitev, s čimer so povezane korenite prostorske spremembe. Nekdanja kmečka naselja se spreminjajo v bivalna območja večinoma nekmečkega prebivalstva, stalna bivališča se spreminjajo v počitniška. Večjo selitveno dinamiko beležijo naselja, kjer je zagotovljena možnost novogradenj zunaj strnjenega vaškega jedra. Za vzhodni del obravnavanega območja je z izjemo predelov ob pomembnejših prometnicah še vnaprej značilna depopulacija. ki jo v najbolj izrazitih okoliščinah zaznamuje razkroj tradicionalne kulturne pokrajine. Ohranjanje značilne pokrajinske podobe, ki je zaščitni znak Krasa, Vipavske doline, Notranjskega in Pivškega podolja, pa tudi drugih z manjšimi deli vključenih pokrajin, mora temeljiti na nadzorovanem prebivalstvenem razvoju in vzdrževanju kulturne pokrajine, kar je predpogoj in obenem izziv smotrnega sonaravnega načrtovanja.
Struktura delovne skupine
Vodji: Mimi Urbanc in Drago Kladnik
Sodelujoči na Geografskem inštitutu Antona Melika: Jerneja Fridl, Janez Nared, Drago Perko, Peter Repolusk
