Poselitev in poselitveni vzorec sta pomemben del pokrajine, saj razkrivata raznolikost vplivov in povezav med naravo in človekom na eni strani ter gospodarske, družbene in kulturne dejavnike na drugi. Zgradba in oblika naselij so rezultat večstoletnega razvoja. Poleg razpoložljive plodne zemlje oziroma njenega varovanja so pri nastanku podeželskih naselij imeli odločilno vlogo še mikrolokacijski dejavniki, prevladujoča gospodarska dejavnost, družbeni odnosi ter značilnosti kolonizacije in kulturnega okolja.

Vpliv naravnih razmer je očiten še zlasti na območjih z omejitvenimi dejavniki, denimo na kraških planotah. V krajih z močnim vetrom (Kras, Vipavska dolina) so naseljenci iskali zavetrno lego. Izjemnega pomena za nastanek naselij je bila možnost oskrbe z vodo. Zato so naselja pogosto nastajala ob izvirih, potokih in rekah, vendar zunaj dosega poplav (Pivško in Notranjsko podolje, Košanska, Vremska in Vipavska dolina z dolino Branice).

Sodobni družbeno-gospodarski in siceršnji razvoj je vtisnil pečat tudi naseljem. Pri tem ima osrednjo vlogo širjenje industrializacije in urbanizacije, s čimer sta se na podeželju pričeli uveljavljati industrijska miselnost in kultura mest. Posledice tega se odražajo v podobi naselij, čeprav gre tudi za globlje, strukturne spremembe. Poglavitne oblike naselij, značilne za nov, postindustrijski poselitveni vzorec, so: mesta, obmestja (urbanizirana in/ali suburbanizirana naselja) in podeželska naselja.

Izgublja se tradicionalna zasnova naselbinskega vzorca; na večjem delu obravnavanega območja prevladujejo gručasta naselja različnih tipov, v severnem delu je tudi nekaj samotnih kmetij. Ljudje gradijo nove hiše v glavnem zunaj nekoč strnjeno pozidanih delov vaških ozemelj, tako da se vse bolj uveljavlja razpršena poselitev.

Avtor
Mimi Urbanc