Kras
Prebivalstvo in naselja

Prebivalstvo so vsi ljudje, ki živijo na določenem ozemlju. Je zelo odvisno od naravnih razmer, ki so razmeroma stalne, in družbenih razmer, ki so zelo spremenljive, zato se tudi njegove značilnosti hitro spreminjajo. Tudi na obravnavanem območju, kjer se nizke in visoke dinarske ter sredozemske, večinoma kraške planote prepletajo z vmesnimi podolji in dolinami, bolj primernimi za poselitev, se prebivalstvene prvine bolj razlikujejo glede na naravne značilnosti kot pa glede na, na primer, upravno razdelitev. Ob popisu leta 2002 so popisovalci na obravnavanem območju našteli 98.829 prebivalcev, kar je bilo okroglih 5 % prebivalstva Slovenije.

Seštevek naravnega in selitvenega spreminjanja števila prebivalcev je spreminjanje števila prebivalcev. Na obravnavano območje je leta 2007 segalo 18 občin. Število prebivalcev se je najbolj povečalo v tistih naseljih obravnavanega območja, ki ležijo v logaški občini, za 19,7 %, najbolj pa zmanjšalo v naseljih, ki ležijo v ilirskobistriški občini, za 8,5 %. Najbolj se je zmanjšalo v naselju Rakov Škocjan, kar za 83,3 %. V Vipavski dolini ter Notranjskem in Pivškem podolju prevladujejo naselja z rastjo števila prebivalcev med zadnjima popisoma, v Brkinih ter na visokih in nizkih kraških planotah pa naselja z upadom števila prebivalcev.

Razmerje med številom prebivalcev in površino ozemlja, na katerem ti živijo, je gostoto prebivalstva. Navadno jo izrazimo s številom ljudi na km2. Ob popisu leta 2002 je bila gostota prebivalstva na obravnavanem območju 58 ljudi na km2. Najredkeje sta bila poseljena vrhniški in idrijski del obravnavanega območja s komaj 5 oziroma 6 ljudmi na km2, saj segata na človeku neprijazen svet visokih dinarskih planot, najgosteje pa bolj ravninska borovniški in šempetrsko-vrtojbenski del obravnavanega območja s kar 269 oziroma 346 ljudmi na km2. V Vipavski dolini povprečna gostota prebivalstva presega 200 ljudi na km2, v Notranjskem in Pivškem podolju je med 50 in 100, drugje pa pod 50, na visokih dinarskih planotah celo pod 10 ljudi na km2. V ožji okolici Logatca, Postojne, Sežane in Ajdovščine gostota prebivalstva presega 500 ljudi na km2.

Temeljna naselbinska enota je naselje, ozemlje s strnjeno ali nestrnjeno skupino stavb, ki ima skupno ime in lastni sistem oštevilčenja. Ob popisu leta 2002 je bilo na obravnavanem območju 341 naselij, to je 20 naselij na 100 km2 ozemlja, kar je kar za tretjino manj od gostote naselij v Sloveniji, ki znaša 30 naselij na 100 km2. Najredkeje sta z naselji posejana ilirskobistriški in logaški del obravnavanega območja s komaj 8 in 9 naselji na 100 km2, najgosteje pa borovniški in novogoriški del z 52 in 40 naselji na 100 km2.

Ob popisu leta 2002 je v naselju na obravnavanem območju živelo povprečno 290 ljudi. Kar polovica naselij je imela manj kot 100 prebivalcev, vendar je v njih živelo samo 8,2 % vsega prebivalstva. Le slaba desetina naselij je imela več kot 500 prebivalcev in v njih je živelo kar 81,5 % prebivalstva. Nobeno naselje ni imelo več kot 10.000 prebivalcev, več kot 5000 prebivalcev so ob popisu leta 2002 imela le 3 naselja: Postojna z 8548 prebivalci (8338 leta 1991), Logatec s 7616 prebivalci (6342 leta 1991) in Ajdovščina s 6373 prebivalci (6008 leta 1991), blizu pa je bila tudi Sežana s 4876 prebivalci (4809 leta 1991).

Avtor
Drago Perko

Kraševci pri trgatvi. Foto: I. Maher.
Kraševci pri trgatvi. Foto: I. Maher.
Med najbolj gosto poseljenimi pokrajinami na obravnavanem območju je Vipavska dolina. Na gričku v spodnjem delu fotografije stoji utrjeno naselje Vipavski Križ. Foto: M. Lenarčič.
Med najbolj gosto poseljenimi pokrajinami na obravnavanem območju je Vipavska dolina. Na gričku v spodnjem delu fotografije stoji utrjeno naselje Vipavski Križ. Foto: M. Lenarčič.


Interaktivni zemljevid