Aktivno prebivalstvo sestavljajo delovno aktivne in brezposelne osebe. Delovno aktivni prebivalci so zaposlene in samozaposlene osebe. Stopnja aktivnosti je na obravnavanem območju v primerjavi s celotno Slovenijo nekoliko nižja. Po popisu leta 2002 je bilo na njem 86.000 ali 47,9 % aktivnih prebivalcev, v Sloveniji pa 949.078 ali 48,3 %. Pač pa je bil na obravnavanem območju večji delež delovno aktivnih oseb. Skupaj jih je bilo 78.134 ali 43,5 %, v celotni Sloveniji pa 818.304 ali 41,7 %. Različni razmerji obeh kazalnikov velja pripisati občutnim razlikam v deležih brezposelnih oseb. Teh je bilo na obravnavanem območju 7866 ali 9,1 % od aktivnega prebivalstva, v celotni Sloveniji pa je ustrezen delež znašal kar 13,8 %. Marca 2007 je bila stopnja registrirane brezposelnosti v prav vseh občinah nižja kot v celotni Sloveniji (8,1 %); še najbolj se ji je približala v občinah Ilirska Bistrica (6,7 %), Postojna (6,6 %), Ajdovščina (6,5 %), Hrpelje - Kozina (6,0 %) in Renče - Vogrsko (6,0 %), stanje pa je bilo najbolj ugodno v občinah Idrija (1,4 %), Logatec (2,5 %) in Borovnica (3,7 %).

Zaposlitvena sestava prebivalstva in njene spremembe sta med tistimi družbenogospodarskimi kazalniki, ki najbolje odražajo spremembe v regionalno-gospodarskem ustroju določenih območij. Zaradi boljše preglednosti in lažje primerljivosti se posamezne dejavnosti združujejo v tri glavne skupine dejavnosti. Nekoč uveljavljeno členitev na dejavnosti primarnega, sekundarnega in terciarnega (tudi kvartarnega) sektorja je nadomestila vsebinsko sorodna členitev na kmetijske dejavnosti, nekmetijske dejavnosti (razen storitev) in storitvene dejavnosti. Leta 2002 se je s kmetijskimi dejavnostmi ukvarjalo 3,0 % delovno aktivnih prebivalcev, kar je natančno odstotek manj kot v Sloveniji kot celoti. Zato pa sta bila nekoliko večja deleža zaposlenih v nekmetijskih dejavnostih (38,6 % proti 38,0 %) in v storitvenih dejavnostih (52,9 % proti 52,7 %), ki so v zadnjih letih povsem prevladale. To velja še zlasti za občino Sežana (61,8 %), več kot 55 % delež pa je bil še v občinah Hrpelje - Kozina, Nova Gorica, Postojna, Šempeter - Vrtojba in Vrhnika.

Pomen industrije je največji v občini Idrija z več kot 50 % deležem od vseh zaposlenih, pomen kmetijstva pa v občinah Pivka in Vipava z več kot 5 % deležem zaposlenih v kmetijskih dejavnostih. Pomen kmetijstva ponazarja tudi delež gospodinjstev, ki pridelujejo hrano. Pridelava hrane obsega tako pridelavo za lastno porabo kot za prodajo, ne glede na površino in lastništvo zemljišča, ki ga gospodinjstvo v ta namen uporablja. Zaradi tradicionalno še vedno pomembne samooskrbne vloge kmetijstva ne preseneča podatek, da so se ob popisu 2002 s kmetovanjem ukvarjali v kar 46,7 % gospodinjstvih (v Sloveniji 42,8 %). Največji deleži so bili v občinah brez večjih mestnih naselij Vipava (62,4 %), Cerknica (58,8 %), Komen (57,0 %) in Divača (56,2 %), najmanjši pa v občinah Šempeter - Vrtojba (35,1 %), Nova Gorica (37,1 %), Postojna (42,5 %) in Sežana (43,2 %). Z živinorejo se ukvarjajo v 21,9 % kmečkih gospodarstev.

V sodobnih družbah je izobrazbena sestava ključna prvina, ki zaznamuje v razvoj usmerjeno družbenopolitično skupnost. Ne označuje le strokovne usposobljenosti za opravljanje poklicev, pač pa posredno tudi inovacijsko sposobnost okolja za prilagajanje sodobnim izzivom v postindustrijski družbi. V primerjavi s Slovenijo je izobrazbena sestava zelo podobna. Leta 2002 je bil delež več kot 14 let starih oseb z osnovno šolo in manj 34,7 %, delež oseb z dokončano srednjo šolo 53,0 %, z dokončano višjo šolo 5,0 % in z dokončano visoko šolo 7,3 %. Podatki kažejo, da je z vidika razvojnih možnosti na področju boljše izobraženosti potrebno še marsikaj postoriti.

Avtor
Drago Kladnik