V mnogih državah se za izdelavo vodovarstvenih pasov in načrtovanje aktivnosti na krasu že uporabljajo različne metode kartiranja ranljivosti in tveganja za onesnaženje. V ta namen smo razvili celostno metodo Slovenski pristop, ki upošteva značilnosti slovenskega krasa, upošteva smernice slovenske zakonodaje in omogoča primerjavo med različnimi evropskimi regijami. Metodo smo uporabili na izbranem poligonu ter veljavnost rezultatov preverili s pomočjo dveh sledilnih poskusov.