V kraškem vodonosniku Krasa (Kranjc in ostali 1999), ki ga gradijo dobro zakraseli kredni in paleocenski apnenci in deloma dolomiti, se vode pretakajo podzemno proti izvirom v Tržaškem zalivu. Največji med njimi je izvir Timave (slika 2). Glavni vir napajanja kraškega vodonosnika je primarna infiltracija padavin skozi dobro prepustno kraško površje. Pomemben je tudi prispevek ponikalnic z nekraškega obrobja. Največja med njimi je reka Reka, ki ponika v Škocjanskih jamah na jugovzhodnem robu Krasa. Med ponori in izviri se voda pretaka podzemno in opazujemo jo lahko le v nekaterih globljih kraških jamah. Dodatno napajajo vodonosnik Krasa podzemni dotoki iz rek Soče, Vipave in Raše ter nekaterih manjših ponikalnic s fliša.

Vodonosnik Visokega krasa (Kranjc 1997) na območju Nanosa in Trnovskega gozda gradijo pretežno jurski in kredni apnenci in dolomiti. Podzemne kraške vode napajajo izvire na obrobju, kjer na stiku s flišem Vipavske doline izvirata Hubelj in Vipava. Proti Vipavi se dokazano stekajo tudi vode s severozahodnega obrobja Pivške kotline in severozahodnega obrobja Javornikov (Kogovšek in ostali 1999). Na tem območju je razvodnica s kraškim zaledjem Ljubljanice, ki predstavlja tudi razvodnico med Jadranskim in Črnim morjem.

V kraškem zaledju Ljubljanice se prepletajo sistemi površinskih in podzemnih voda na območju Pivke, Javornikov ter Cerkniškega in Planinskega polja (Gospodarič in Habič 1976). Območje Javornikov gradijo pretežno dobro zakraseli kredni apnenci. Po apnencih in flišu na njihovem zahodnem robu se deloma podzemno in deloma površinsko pretaka reka Pivka. Ob visokem vodostaju so ob Pivki aktivni številni kraški izviri in voda zalije presihajoča Pivška jezera (slika 3), ob nizkem vodostaju pa se lahko vsa voda izgubi skozi požiralnike v strugi in ob njej. Reka Pivka v celoti ponika pri Postojni v Postojnsko jamo (slika 1) in se pretaka podzemno proti Planinski jami na obrobju Planinskega polja. V Planinski jami se pivškemu toku pridruži še podzemni tok z območja Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera, skupni tok pa izteka iz jame kot izvir Unice. Izvir Malenščice je desni pritok Unice, ki po površinskem toku čez polje ponika v številnih ponorih na severnem in vzhodnem robu. Ob visokem vodostaju njihova kapaciteta ne zadošča za odvajanje vode in Planinsko polje poplavi. Še večje in običajno dalj časa zalito je Cerkniško jezero. Prazni se skozi ponore v Jamskem zalivu na severozahodnem robu proti Rakovem Škocjanu, deloma pa tudi neposredno proti izvirom Ljubljanice. Rakov Škocjan je posebna kraška depresija, po kateri se površinsko pretaka Rak od izvira iz Zelških jam do ponora v Tkalco jamo, od tam pa podzemno proti izvirom na Planinskem polju.

Literatura

Gospodarič, R., Habič, P. (Eds.) 1976: Underground water tracing. Investigations in Slovenia 1972-1975. Institute Karst Research. Ljubljana.

Kogovšek, J., Knez, M., Mihevc, A., Petrič, M., Slabe, T., Šebela, S. 1999: Military training area in Kras (Slovenia). Environmental Geology 38/1, str. 69-76. Berlin.

Kranjc, A. (Ur.) 1997: Karst Hydrogeological Investigations in South-Western Slovenia. Acta carsologica 26/1, str. 1-388. Ljubljana.

Kranjc, A., Likar, V., Žalik Huzjan, M. 1999: Kras : pokrajina, življenje, ljudje. Založba ZRC, ZRC SAZU. Ljubljana.