Kras
Vpliv turizma na rast vegetacije v jamah

Podzemeljski svet na prvi pogled ni videti naklonjen obstoju in razvoju življenja, vendar ga naseljuje veliko število različnih organizmov. V jamah lahko opazimo prilagojeno floro in favno. Ti organizmi so odvisni od vnosa hranil s površja, oziroma od hranil, ki so na voljo v jami. Kraške jame večinoma niso izolirani sistemi, saj obstajajo različne komunikacijske poti do površja, npr. ponikalnice, prenikajoča voda, zračni tok ... Na ta način prihaja do vnosa ne samo anorganskih in organskih snovi ampak tudi drobnih oblik življenja - mikroorganizmov, ki predstavljajo vir hranil višje razvitim organizmom. Nekateri mikroorganizmi si v jamah izgradijo prav posebne življenjske združbe, ki omogočajo razvoj višje razvitim, na jamsko okolje prilagojenim organizmom, kot so npr. številni nevretenčarji.

Pomemben dejavnik vnosa energetsko bogatih snovi so tudi bolj ali manj naključni obiskovalci. V jame se pogosto zatečejo številne živali: rovke, podgane, lisice ... V primeru urejenih jam za turistični obisk so turisti v veliki meri odgovorni za vnos številnih jami tujerodnih snovi, npr. trdni in tekoči odpadki, vlakna z oblačil, blato na čevljih. Zanimiv primer predstavljajo delci kožnega epitelija, ki zaradi intenzivnega trenja med kožo in oblačili, odpadajo v velikem številu. Če površina izpostavljenega človeškega epitelija meri 1,8 m2 lahko v eni minuti odpade kar od 7,0 do 11,6×106 delcev. Turisti vnašajo v jamsko atmosfero številne mikrobe s kašljanjem, kihanjem, govorjenjem in premikanjem. Delci, izločeni v atmosfero velikostnega reda med 10 in 200 μm, zaradi nizke specifične gravitacije lebdijo v zraku in jih po jamah prenašajo zračni tokovi. Število delcev v zraku je odvisno od velikosti in dinamike prostora, števila ljudi, ki se v prostoru zadržujejo in zračnega toka. Vnos energetsko bogatih snovi v jamo ima na jamsko življenje podoben vpliv kot evtrofizacija površinskih celinskih voda. Najbolj nazoren primer predstavlja invazija rastlin globoko v podzemlje, ki sicer ni njihovo naravno okolje. Flora okoli svetil – lampenflora so vse rastline, ki se pojavijo okrog svetil v urejenih jamah: praproti, mahovi in alge, izjemoma tudi cvetnice, vendar izključno v obliki kalečih semen in mladic, ki uspevajo v jami le toliko časa, dokler niso izčrpane rezervne snovi v semenu. V vzorcih flore okoli svetil običajno prevladujejo alge. Kratek obisk jame s karbidno svetilko ne omogoča rasti vegetacije. Vegetacija pa tudi druge mikrobne združbe na kapnikih in stenah ne spremenijo zgolj estetskega videza, ampak vplivajo tako mehansko kot biokemijsko na propad jamskega okrasja. Takšno spremenjeno okolje posredno vpliva na jamsko favno in na preživetje novih vrst organizmov, ki sicer niso prilagojeni na običajne pogoje stradanja v jamah in izkoristijo novonastale pogoje sebi v prid. Vse to pripelje do porušenja krhkega ekološkega ravnovesja v jami (Mulec 2005). Zelo pomemben dejavnik razširjanja flore na oblačilih in čevljih je človek, kakor tudi lokalni zračni tok, ki nastane zaradi segrevanja ozračja z močnimi, predvsem halogenskimi žarnicami.

Flora okoli svetil ima številne negativne učinke na jamsko okolje. Ta problem je zlasti pereč v jamah s pomembno kulturno in naravno dediščino. Najenostavnejša rešitev bi bila popolna odstranitev vegetacije, prekinitev osvetljevanja in zaprtje jame za turistični obisk. Ker je to izredno težko doseči, se za kontrolo rasti vegetacije v jamah poslužujemo različnih pristopov. Fizikalne metode predstavljajo jami prijaznejši način boja z vegetacijo. Čiščenje jamskega okrasja z vodo in ščetko ni primerno, ker se na ta način kontaminacija jame še bolj razširi. Rast lampenflore se najenostavneje omeji s časovno omejenim razpršenim osvetljevanjem s hladnimi svetili z minimalno intenziteto svetlobe. Jama naj ne bi bila osvetljena več kot 100 ur letno. V nekaterih urejenih jamah že uporabljajo osvetljevanje jame s svetili, ki oddajajo rumeno svetlobo, ki ne omogoča maksimalne absorbcije fotosintetskih pigmentov, vendar istočasno ohranja »naraven« videz jame. Vsekakor se je treba izogibati osvetljevanju mest s kapljajočo ali mezečo vodo, prekritih s sedimentom ali mest z močnim prepihom. Omejiti je treba dotikanje obiskovalcev jamskega inventarja s čevlji, prsti in oblačili. Kemične snovi, ki bi bile primerne za kontrolo rasti vegetacije, morajo imeti minimalne stranske učinke na jamsko okolje in ljudi ter so visoko učinkovite pri zatiranju vegetacije. V preteklosti so uporabljali številne kemikalije, ki so jamskemu okolju neprimerne ali celo nevarne, npr. alkoholi, formalin, bakrovi pripravki, natrijev ali kalcijev hipoklorid ali diuron (DCMU) (Mulec 2005). Na podlagi dosedanjih poskusov se je uporaba vodikovega peroksida v 15% vodni raztopini izkazala za učinkovito in jamskemu okolju najmanj škodljivo (Faimon in ostali 2003). Idealnega načina kontrole rasti vegetacije v jamah še ne poznamo. Zdi se, da je biološki način boja obetaven, vendar predvideni postopki še niso na ravni uporabe v naravnem okolju. Velja poudariti, da je vsaka jama »svet zase« in da naj upravitelji jam temeljito pretehtajo način osvetljevanja, kajti velikokrat se izkaže, da ni najbolje prikazati vse v čim bolj jasni luči, ampak je bolje, da nekaj tega ostane v mraku kot mesto občudovanja naravne lepote in navdiha.

Literatura 

Faimon, J., Štelcl, J., Kubešová, S., Zimák, J. 2003: Environmentally acceptable effect of hydrogen peroxide on cave »lamp–flora«, calcite speleothems and limestones. Environmental pollution 122, str. 417-422. Amsterdam.

Mulec, J. 2005. Alge v kraških jamah Slovenije. Doktorska disertacija, Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Ljubljana.

Pogosta predstavnika alg v vzorcih flore okoli svetil (Gloeocapsa sp. levo in Trentepohlia aurea desno). (Foto: Janez Mulec)
Pogosta predstavnika alg v vzorcih flore okoli svetil (Gloeocapsa sp. levo in Trentepohlia aurea desno). (Foto: Janez Mulec)
Flora okoli svetil v urejeni jami. (Foto: Janez Mulec)
Flora okoli svetil v urejeni jami. (Foto: Janez Mulec)
Jame so odličen naravni laboratorij (poskus v Speleobiološki postaji v Postojnski jami).
 (Foto: Janez Mulec)
Jame so odličen naravni laboratorij (poskus v Speleobiološki postaji v Postojnski jami).
(Foto: Janez Mulec)


Interaktivni zemljevid