Jamski turizem postaja čedalje pomembnejša turistična panoga, ki v celokupnem deležu turistične ponudbe zajema vedno večji delež. Kraške jame so privlačne za turistični obisk z različnih vidikov, saj predstavljajo poseben geomorfološki, geološki, biološki, zgodovinski, kulturološki, arheološki in paleontološki laboratorij. Jame so v nekaterih primerih celo edini vir zapisov preteklega geološkega dogajanja in zato privlačna mesta številnih raziskav.
Ljudje obiskujejo jame zaradi estetskih, rekreacijskih, izobraževalnih, zdravstvenih ter religioznih motivov. Jame so pomemben naravni vir mineralov in vode. V preteklosti so jame v večji meri predstavljale človekov bivanjski prostor, zatočišče, shrambo in celo prostor navdiha. Na izbranem področju klasičnega Krasa poznamo številne urejene jame za turistični obisk: Divaška jama, Jama pod Predjamskim gradom, Planinska jama, Škocjanske jame, Vilenica, Zelške jame, Brezno na Grmadi ali Grofova jama, sistem Postojnskih jam (Otoška jama, Pivka jama, Črna jama, Postojnska jama).
Za odprtje nove jame za turistični obisk ni dovolj zgolj atraktivnost izbranega objekta, ampak mora biti jama tudi prometno dostopna. Predhodno morajo biti opravljene morfološke, geološke, hidrogeološke in speleobiološke raziskave, raziskani naj bi bili tudi tisti deli jame, ki niso predvideni za turistično ponudbo. Raziskave bi morale dati odgovor o nosilnosti jame. Nosilnost jame predstavlja tisto največje število obiskovalcev, ki v izbrani časovni enoti nima škodljivega vpliva na jamo, oziroma ne povzroča trajne spremembe ključnega parametra jamskega okolja, npr. zračne vlage, temperature, ... Pri definiciji nosilnosti jame ni omejujoči dejavnik le prostornina jamskih prostorov. Včasih je mejo med rabo in izrabo jame težko definirati. Zaradi prisotnosti velikega števila obiskovalcev je treba upoštevati naraščanje koncentracije CO2, vlažnosti in temperature. Povišana temperatura neugodno vpliva zlasti v ledenih jamah oziroma ledenicah, kjer zaradi turizma prihaja do taljenja ledu. Osnovna jamska infrastruktura mora zagotavljati obiskovalcem varnost s čim manjšim vplivom na okolje. Uporabljati je treba tudi nove informacijske tehnologije, ki ne zahtevajo nujno grobih posegov v prostor. Poleg ureditve vhoda v jamo, varnih poti in obvestilnih tabel, je ključnega pomena smotrna postavitev svetlobnih teles. Poseben pristop pri postavitvi infrastrukture zahtevajo vodne jame. Zavarovati je treba zgodovinske in arheološke zapise, ki so v jamah ter vodne vire. Naravno stanje v jami mora ostati kar se da nedotaknjeno, kar vključuje tudi npr. ohranitev gvana, ki je pomemben vir organskih snovi podzemeljskim organizmom ter mesto s pestro in številčno združbo podzemeljskih živali. Vse aktivnosti morajo biti izvedene v skladu z veljavno zakonodajo.
Turistični obisk v jamah prinaša s seboj različne negativne učinke, kot so vandalski izpadi, kamor prištevamo lomljenje kapnikov, pisanje grafitov, fotografiranje, poškodbe infrastrukture in celo kraje kapnikov. Velik problem predstavljajo tudi odpadki in odplake, ki nesorazmerno povečajo vnos snovi in energije v sicer energetsko revno okolje. Vnos vpliva na naravne procese v jamah, saj se odraža tudi v sestavi, razmerju in prepletu podzemeljskih združb. Določeni infrastrukturni elementi lahko pomembno vplivajo na spremembo jamske klime in s tem tudi na spremembe jamskega habitata. V nekaterih primerih se je postavitev vrat izkazala kot primerna rešitev za upravljalce jam, saj onemogoča kraje in nekontroliran vstop v jame, vendar istočastno spremeni kroženje zraka v jamskem sistemu ter otežkoča komunikacijo organizmom, katerim jama, vsaj v delu njihovega življenjskega kroga, predstavlja habitat ali prezimovališče, npr. netopirjem. Na spremembo pogojev vpliva tudi druga turistična infrastruktura; izdelki iz cementa, lesa in umetna svetloba. S postavitvijo večjih objektov v samo jamo (npr. dvigalo) vnesemo v jamo tuj arhitektonski element, ki sicer olajša zadrževanje človeka v podzemlju, vendar ne daje več videza neokrnjene narave. Ne zgolj infrastruktura, ampak tudi turisti vplivajo na spremembo jamske klime, saj prisotnost ljudi navadno pomeni dvig temperature v jami, zlasti v zaprtih prostorih. Kljub atraktivnosti se je smotrno masovni uporabi karbidnih svetilk izogibati zaradi dima in toplote, ki ju oddajajo. Masovno gibanje ljudi dviga velike količine prahu in drobnih delcev. Problem predstavlja tudi neodgovorno jamarjenje.
Že same kraške jame so izjemen naravni fenomen, ki si ga velja ogledati, vendar določena posebna doživljajska ponudba turističnemu obisku doda novo vrednost, kot npr. prikaz podzemeljskega življenja v vivarijih in terarijih, prikaz arheoloških najdb v jamah, varovanje okolja in voda ipd.
