Nastanek življenjskih prostorov skalnih razpok, melišč in kamnitih trat na Krasu je povezan z geološko zgradbo in dogajanji v zemeljski zgodovini (npr. prelomi, narivi, podori, preperevanje). Geološka podlaga je apnenec in tla so inicialna, litosol, ponekod (kamnite trate) plitva rendzina. Značilnost teh življenjskih prostorov je strmina, neustaljenost podlage (melišča), izpostavljenost močnim vetrovom (burji), velika temperaturna nihanja, pomanjkanje vlage in vode, sušnost. Taka rastišča poseljujejo le skrajnim rastiščem prilagojene rastlinske vrste.
Melišča in skalne razpoke najdemo na južnih pobočjih in na grebenu Nanosa, v dolini Raše, v kraških dolinah – udornicah (Orleška draga, Risnik), v Škocjanskih jamah, pod vrhom Kokoši in drugod. Na Nanosu so take površine v višinskem pasu od okoli 500 do 1200 m, največ jih je v zgornjem montanskem pasu, na pobočjih nad Zgornjo Vipavsko dolino. Ta pobočja so sicer porasla z nizkimi gozdiči črnega gabra, puhastega hrasta, gradna, malega jesena, mokovca, ponekod lipe, topokrpega javorja, alpskega negnoja, redko bukve (to je s sestoji asociacij Ostryo-Quercetum pubescentis, Seslerio autumnalis-Ostryetum in Amelanchiero-Ostryetum). Melišča so večji ali manjši neporasli otočki v prevladujočem gozdnem in grmovnem rastju. Večinoma so precej gola, le njihov stik z gozdom oz. grmiščem je bolj zarasel. Značilna rastlinska združba teh melišč je združba kranjske bilnice (Festuca spectabilis subsp. carniolica) in Jacquinovega bodičnika (Drypis spinosa subsp. jacquiniana) – Festuco carniolicae-Drypidetum jacquinianae (Poldini 1978).
Skalnate površine pod grebenom Nanosa poraščata združba svilnate košeničice in kalniške vilovine (Genisto sericeae-Seslerietum kalnikensis Poldini 1980) in v navpičnih stenah združba Columnovega repuša in predalpskega prstnika (Phyteumato columnae-Potentilletum caulescentis).
Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana) je Natura vrsta ima na Nanosu klasično in hkrati najbolj zahodno nahajališče razširjenosti.
Značilne vrste melišč tega območja so Jacquinov bodičnik (Drypis spinosa subsp. jacquiniana), kranjska bilnica (Festuca spetabilis subsp. carniolica), pasja črnobina (Scrophularia canina), timijanovolistni popovec (Micromeria thymifolia), kamnokrečna lepnica (Silene saxifraga), piramidasta zvončica (Campanula pyramidalis), močvirsko ciprje (Chamerion dodonaei), razkrečena rutica (Ruta divaricata), Gouanova konjska kumina (Seseli gouanii), bleščeča velestika (Ligusticum seguierii), rosničasta krebuljica (Anthriscus fumarioides), sršica (Achnatherum calamagrostis), ozkolistna zebrat (Geleopsisangustifolia), češuljasta (Hieracium cymosum), kuštravolistna (H. lasiophyllum) in udorniška škržolica (H. dragicola), Marchesettijeva zvončica (Campanula marchesettii), gorski vrednik (Teucrium montanum), navadni bodoglavec (Echinops ritro subsp. rhutenicus), skalna jelenka (Athamanta cretensis) in podgorska glistovnica (Dryopteris submontana).
Nekatere značilne vrste kamnitih travišč so svilnata košeničica (Genista sericea), kalniška vilovina (Sesleria juncifolia subsp. kalnikensis), gozdna košeničica (Genista sylvestris), Marchesettijeva zvončica (Campanula marchesettii), travnolistni grintavec (Scabiosa graminifolia), Jacquinov ranjak (Anthyllis jacquinii), kranjski grahovec (Astragalus carniolicus), ilirska perunika (Iris illyrica) in srčastolistna mračica (Globularia cordifolia).
Nekatere značilne vrste skalnih razpok so Columnov repuš (Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae), predalpski prstnik (Potentilla caulescens), nizka kozja češnja (Rhamnus pumila), skorjasti kamnokreč (Saxifraga crustata), Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana), navadni netresk (Sempervivum tectorum), alpsko sončece (Helianthemum alpestre), dlakava skržolica (Hieracium villosum), gozdni šebenik (Erysimum sylvestre), Gouanova konjska kumnina (Seseli gouanii), alpski volčin (Daphne alpina), rušnata in Justinova zvončica (Campanula cespitosa, C. justiniana).
Značilni dnevni metulji (Hesperioidea in Papilionoidea): črni apolon (Parnassius mnemosyne), gorski apolon (Parnassius apollo), homuljičin krivček (Scolitantides orion), gorska rjavka (Aricia artaxerxes), beli L (Polygonia egea), veliki skalnik (Lasiommata maera),štajerski rjavček (Erebia stirius), črni rjavček (Erebia melas), skalni okar (Satyrus ferula), rjasti gozdnik (Hipparchia semele).
Ogrožajoči dejavniki
Na podobo združbe skalnih razpok in melišč vplivajo predvsem naravni procesi (podori, plazovi, deloma zaraščanje melišč z roba), človekov vpliv je majhen, deloma planinarjenje (divje steze po meliščih) in plezanje (združbe skalnih razpok), v majhni meri izkop proda in kamnolomi.
Priporočljiva raba
Preprečiti je treba širjenje obstoječih planinskih poti, odpiranje in (ali) širjenje kamnolomov in peskokopov.
Avtorji (Biološki inštitut ZRC SAZU)
Polži: Rajko Slapnik
Metulji: Tatjana Čelik
