Ljudska arhitektura odseva geografske, kulturnozgodovinske, upravne, družbene in gospodarske značilnosti določenega območja. Še posebej tesno je navezana na kamninske, podnebne in rastne razmere ter na kulturnozgodovinske značilnosti. Na obravnavanem območju sta zastopana dva tipa tradicionalne hiše, kraška različica primorske hiše v zahodnem delu in notranjska različica osrednjeslovenske hiše v vzhodnem delu. Seveda je tipična kmečka hiša v današnjem času zelo redka, saj je doživljala in še vedno doživlja temeljite spremembe. Kljub temu, da tipično ljudsko stavbarstvo ostaja nosilec identitete posameznih pokrajin, je njegova dejanska funkcija slejkoprej omejena na idilično predstavo o preteklosti. V sodobnosti je namreč daleč najštevilčnejši tip semiurbna hiša, ki ima svoje korenine v mestu in ne odseva povezave z naravnimi ter kulturnimi prvinami pokrajine.
Arhitekturno zlasti Matični kras ostaja pravi biser med slovenskimi pokrajinami, zato se vedno znova poraja vprašanje, kako ohraniti tradicionalno stavbno dediščino in obenem tipične prvine vpeljati v sodobne stavbe ter jih prilagoditi življenjskemu slogu in potrebam sodobnega človeka. Izzivov za prihodnost je veliko, v reševanje prostorskih problemov naselij pa je treba vključevati tako strokovno kot laično javnost. Samo tako nam lahko uspe ohraniti naselbinsko dediščino in posebnosti, ki kraškim pokrajinam zagotavljajo široko prepoznavnost.
Za prostorsko načrtovanje je poleg upoštevanja pokrajinske tipike velikega pomena tudi poznavanje stanja na področju stavbnega fonda. Leta 2002 je bilo na obravnavanem območju slabih 38.000 stanovanj, od tega jih približno 8 % ni bilo stalno naseljenih. 84 % gospodinjstev je živelo v lastnih stanovanjih, v mestnih naseljih 77 % in v nemestnih 87 %. Dobrih 6 % gospodinjstev je živelo v stanovanjih, manjših od 45 m2, dobrih 40 % gospodinjstev pa je živelo v stanovanjih, večjih od 90 m2. Starostna struktura stanovanj kaže, da jih je največ, skoraj tretjina zgrajena pred letom 1900. Četrtina stanovanj je iz obdobja med letoma 1901 in 1960, petina iz obdobja med letoma 1961 in 1980, šestina iz obdobja med letoma 1981 in 1990 in dvanajstina iz obdobja po osamosvojitvi Slovenije. Skoraj polovica stanovanj se ogreva z drvmi, le malo manj pa s kurilnim oljem; deleža plina in elektrike sta malo pomembna.
Avtor
Mimi Urbanc
