Pri načrtovanju gospodarskega in prostorskega razvoja pokrajine se je treba še posebej osredotočiti na kazalnike vitalne statistike. Pri tem ima pomembno vlogo rodnostno vedenje prebivalcev. Raven rodnosti se povsod po svetu znižuje. Na obravnavanem območju se glede na stopnjo rodnosti regionalno uveljavljajo trije tipi. Izrazito nizka rodnost je značilna za območja Krasa, Brkinov, Podgrajskega podolja in območje Ilirske Bistrice.

V primerjavi s podeželskimi območji je rodnost v mestnih središčih in urbaniziranih predmestjih nekoliko nižja. Naravna rast je negativna celo v številnih naseljih, kjer so rodnostne razmere ugodnejše. To je posledica odseljevanja mladih v preteklosti, kar je povzročilo izrazito povečanje deleža starejših in s tem visoko stopnjo umrljivosti. Kadar je v naseljih ali na območjih z negativnim naravnim prirastom število odseljenih večje od števila priseljenih, na primer na Komenskem Krasu in v Brkinih, lahko govorimo o potencialnih območjih odmiranja prebivalstva ali tako imenovani depopulaciji.

Na obravnavanem območju je zaskrbljujoča tudi starostna sestava prebivalstva. Leta 1995 je bil delež manj kot 15 let starih oseb na Krasu le 18,7 %, delež ostarelih ljudi v starosti več kot 64 let pa 14,6 %. Takšne razmere so z vidika razvojnih perspektiv zelo neugodne.

Razmere na področju družin in gospodinjstev so na obravnavanem območju podobne razmeram v Sloveniji. Opazno je zmanjševanje števila otrok v družinah z otroki, večanje deleža enostarševskih družin in števila parov brez otrok, zmanjševanje povprečne velikosti gospodinjstva ter naraščanje števila enočlanskih gospodinjstev. Te težnje so zlasti posledica zmanjševanja rodnosti in ostarevanja, deloma tudi selitev prebivalcev. Število otrok v družinah se zmanjšuje predvsem v naseljih z majhno rodnostjo in v večini mest.

Avtorja
Jerneja Fridl in Peter Repolusk