Vedno višje cene energentov, ki jih potrebujemo za ogrevanje stavb in sanitarne vode ter za pridobivanje električne energije, botrujejo spremembi razlogov izkoriščanja obnovljivih virov iz ekoloških v ekonomske ter s tem povečujejo njihovo zanimivost. Med uporabnejše vire na Krasu lahko štejemo energijo biomase, vetra in Sonca. Med prvo sodijo npr. les iz gozda (hlodi, vejevje, grmovje) in lesni odpadki industrije (odpadni kosi, žagovina, lubje in odpadni proizvodi), trave, energetske rastline in rastlinska olja. Gozd pokriva približno tretjino površja Krasa, še več kot tretjina zemljišč pa je v bolj ali manj napredni fazi zaraščanja (Kokalj, 2004). Večinoma gre za grmišča in divje hoste, ki se širijo zlasti na prometno manj dostopnih in od naselij oddaljenih površinah. Burja, kraška značilnost, je sorazmerno nestalen in sunkovit veter, zato se doslej njena raba ni mogla meriti z območji, ki imajo morda šibkejše, a stalnejše vetrove. Vendar napredek v tehnikah in tehnologiji izrabe energije vetra kaže, da bi bilo mogoče v ta namen uporabiti tudi burjo (Petkovšek, 2004). Kljub temu pa pomisleki krajinskih arhitektov, ornitologov, lovcev in drugih, kažejo na različne (negativne) učinke, ki jih bo potrebno proučiti z dodatnimi študijami. Sončna energija je najčistejša oblika in se lahko izkorišča na dva načina:

• za pridobivanje nizko in visoko temperaturne toplote,
• za neposredno pridobivanje električne energije (fotonapetostna pretvorba).
  
  

Pri nizko temperaturni rabi lahko sončno energijo uporabimo neposredno ali posredno. Naprave za neposreden prenos energije imenujemo kolektorji ali sprejemniki, na njihovo učinkovitost pa vplivajo izvedba ter odstopanje od optimalnega nagiba in usmerjenosti. Posredni način pomeni rabo primernih gradbenih elementov za ogrevanje zgradb, osvetljevanje in prezračevanje prostorov. Osnovna težava je v tem, da ga lahko dobro izkoristimo le pri novogradnjah, saj pri že zgrajenih objektih konstrukcija, orientacija ali lega morebiti ne odgovarjajo doseganju optimalnih učinkov (Energetika, 2005). V praksi uspešno deluje tudi hlajenje na energijo Sonca, z zniževanjem cene tehnologije, pa lahko pričakujemo tudi naprave prilagojene individualnim hišam. Visokotemperaturna raba je omejena na predelavo nekaterih kovin in sončne elektrarne. Slednje lahko delujejo tudi s fotonapetostno (fotovoltaično) pretvorbo s pomočjo sončnih celic. Takšna pretvorba ima veliko prednosti: sončne celice nimajo gibljivih delov, njihovo vzdrževanje je enostavno, moč se lahko postopoma veča, proizvodnja in poraba energije sta na istem mestu, ni potrebna koncentracija sevanja in mogoče je izkoriščanje tako posrednega kot razpršenega sevanja. Takšna proizvodnja energije tudi ne onesnažuje ali povzroča hrupa in je zelo varna. Uporabljamo jo zlasti v odročnih območjih, pravo eksplozijo uporabe pa lahko pričakujemo z znižanjem cene proizvodnje, poenostavljeno montažo ter zakonsko predpisano uporabo na novozgrajenih stanovanjskih in industrijskih objektih.

Literatura 

Energetika (2005). Maribor: Pedagoška fakulteta, Oddelek za tehniko. http://www2.pfmb.uni-mb.si/tehnika/vsebina/projekti/energetika/index.html

Kokalj, Ž. (2004). Vrednotenje pokrajinskoekoloških tipov Slovenije v luči pokrovnosti, izdelane s klasifikacijo satelitskih posnetkov Landsat. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

Petkovšek, Z. (2004). Burja v Sloveniji in nekoliko južneje. V Cegnar, T. et al. (ur.), Pol stoletja Slovenskega meteorološkega društva (str. 251-268). Ljubljana: Slovensko meteorološko društvo.